Danes pa spet resno letenje. Zjutraj so opcije (glede na generalni JV, J in možne popoldanske krajevne vročinske nevihte) Smuk, Lisca, Malič. In po koordinaciji, glede na napoved termike in možnih padavin, odpade Smuk.

Ko se ob 11h dobimo pri Rutarju, je smer Lisca. Mega pelje Erza in mene, Planinšek pa pride v Radeče, kjer je že rezerviran prevoz za gor. Ob 12.30 mi počakamo kombi na ŽP Breg in gor.

Takoj postavimo (rahel mrč, na startu sicer piha idealno) in v luft: Janez, Erzo, Zoran in Mega.

Takoj po startu začutim, da imam zamotane nožne gurtne in gurtne sedeža in nekaj minut rabim, da se prilagodim tiščanju na levi strani. Vrtimo in iščemo okoli starta nekaj več in manj nad grebenom. Čez nekaj časa preskoči Janez na naslednji grič na V in pobere malo več. Mega za njim in še Erzo in kot zadnji jaz. Mega in Erzo pobereta na 1350 in se odpeljeta nazaj v smeri Laškega. Midva z Janezom pa le na 1200 in spet nazaj na prvi greben.

Janez drajsa in išče bolj sem in tja po in pred grebenom, meni najbolj drži okoli starta. Ampak kaj dosti nad greben ne prideva več in po napolnjeni 1h se zapeljem proti ŽP Breg na pristanek. Pa mi na 500 na gričku pred pristankom le malo piskne in potem vztrajam in mi začne iti gor vedno lepše do 850. Nad Kumom in zadaj (v smeri za Radečami, kamor me odnaša) se dela ena obsežna gmota in neham vrteti in se zapeljem do Radeč na travnik pri Špaaru, kjer je Janez parkiral svoj avto.

Zoranov let

Erzo in Mega sta tudi že na tleh malo pred Laškim.

Erzov let

Pristane še Planinškov Janez ob Loki pri Zidanem mostu.

Janezov let

Pospravim in z njegovim avtom po njega in do našega v Breg.

In potem v Rimske, kjer Franček s sopotnikom Megom prevaža Erzota na projekt(e). Malo druženja v Rimskih in še kratek obisk na pristanku Maliča in proti LJU.

Še vizualizacija.

Danes se ne obeta ne vem kakšen letalen dan (pa vročinske nevihte ob občasno močnem JV, sploh na Primorskem). Dule pa že nekaj časa lobira za obisk Smuka, kamor bi šel poiskat izgubljeno postajo. In ker smo ga včeraj prepričali, da je bolje na Grmado, se danes ne pusti prepričati v nič. Vrže pa vabo Erzu in meni, da nas po iskanju postaje vozi po projektih, kamor kdo želi. Erzo ne prime na vabo, jaz pa bi itak danes šel na projekte in tam okoli je nekaj Erzovih (ki njemu itak niso več zanimivi). In se prijavim.

Ob 10.30 odpelje Dule od Rutarja in okoli 12.30 izstopiva na Smuku. Naprej bova poiskala postajo, potem pa naj Dule odleti s Smuka, jaz ga poberem in potem na projekte…

Dule izpuli Garmina iz avta, saj ima v njem natančno lokacijo iskane postaje in pogumno zakoračiva direktno pod start proti lokaciji, saj je tole čisto blizu, malo čez rob…

Kakšni 2h (ja, dve uri)  traja, da se popraskana, krvava in obtolčena prebijeva (450 dolžinskih m in x spusta saj Garmin ne kaže višin) do lokacije, ki je 10m nad lagodno planinsko potjo iz Semiča, 10 min od koče dol. Preboj dveh udeležencev kripl bataljona po pobočju, na katerega pa najbrž ni stopila človeška noga od leta 1945 dalje (pa še za tista partizanska leta je vprašanje…) pa je posebna zgodba, ki ne sodi v padalski blog, saj je povsem enakovredna eni od epizod Bear Grylls survival missions in the harshest environment on Earth (poglejte si kakšno npr.na Netflixu in vse bo jasno…).

Ampak lokacija je bila absolutno pravilna in ko potegnem postajo iz listja je mission complete. Po 15+min zložne hoje (po puhteči vlagi popoldanske vročine) sva nazaj pri koči, kjer naslednje pol ure tankava ledene napitke po želji. Dule o letenju noče niti slišati, zato se po ganljivem slovesu od najboljšega prijatelja oskrbnika odpeljeva mojim ciljem naproti.

Po dovozni cesti dol, in prečni nazaj. Pri vzletnem (res strmem) travniku se ustaviva, piha lepo gor, je pa nebo že dokaj pokrito. Hitro najdeva še lokalni dovoz gor nad start in po potki dol.

Dule mi pomaga postaviti in v strmini drži Rooka, da ne zdrsne dol. Sploh, ker sedaj lepo piha od zadaj. Spodaj sami vinogradi in vikendi in droti. Prvi lepi pristanki so daleč in med hišami, edini zasilni travnik med brajdami pa mi daje pogum. Z dimom cigarete mi Dule meri veter in ko res enkrat rahlo dahne gor, potegnem in se vržem po strmini dol.

In se odpeljem ven, lepo nad (prej grozljivo) drevesno mejo in mimo antene in visoko nad vsemi prej videnimi grozotami čez Semič do prekrasno pokošenega travnika pri vinogradu ob glavni cesti.

Zoranov let

Ko naberem padalo, pa se izkaže, da je vse področje ograjeno z visoko mrežo, saj vinograd in travnik obdaja gojišče srnjadi…

Kar nekaj časa traja, da pride Dule po mene in medtem obhodim ves vinograd in del gojišča… Kar reinfuzo robo v avto.

Dule bi na pijačo, jaz bi pa vsaj še eno lokacijo, saj se vreme rapidno slabša (obvestila iz domačih krajev pa tudi že sporočajo o orehovski toči, ki klesti tam naokoli…).

Po glavni cesti čez progo gor do obcestnega turističnega parkinga – razgledišča. Naberem padalo in po 1,5 metrski travi se prebijeva malo gor na rob. Iz visoke trave sicer vidiva, ampak lokacija nama je zaradi dveh vrst drotov počez (in hiš spodaj) še malo bolj nesimpatična kot prva (da o poskakovanju po startni travi ne govorim).

Kljub temu (in kljub grmenju iz smeri Črmošnjic) razvlečeva Rooka in ko malo dahne poševno z desne gor, potegnem in lepo odletim.

Spet visoko nad vsemi kritičnimi ovirami in daleč, daleč ven do lepo pokošenega travnika.

Zoranov let

Ker že bolj glasno grmi, Rooka in robo hitro pospravim, pa potem dolgo, dolgo čakam na Duleta.

Vmes se spoprijateljim z domačinom, ki odhaja od zidanice mimo mene domov in zvem vse o belokranjskih vinih, gojenju ovac, problemih z mladino, vnuki, gospodarsko in politično situacijo…

Pa še najbolj zanimivo novost o košnji v teh krajih. Možakar mi pove, da ko je čas za košnjo, pogleda v nebo. Če je nad Smukom dovolj velika jata padalcev, ve, da ima dovolj časa, da svoje hektare v miru pokosi in da bo še vsaj dva dneva lepega vremena, da se bo seno tudi lepo posušilo…

Ko se z Duletom odpeljeva proti Črmošnjicam, začnejo po steklu padati težke debele kaplje…

Danes imamo (skoraj) vsi dopoldne zemeljske obveznosti, tako da se znajdem na Vrhniki šele okoli 14h s ciljem Grmada nad Planino. Najprej smo bili že usmerjeni na Slivnico, pa nas vremenski razvoj in Pojetova curaža (ob V vetru) odvrne od tega cilja kljub Jeanovemu jadranju na omenjeni lokaciji.

Z Duletom se naloživa k Erzu in k Balam, kjer vskoči še Mega. In gor.

Ob prihodu skoraj nič vetra (prava milina v primeri s predvčerajšnjim razmetavanjem tukaj nad startom) in … zaležemo.

Pa se začne Mega kar naštimavati in odleti. In zajadra in nabere nad start in se odpelje čez polje.

In potem se zmigamo še ostali trije. Erzo v luft pa jaz. Erzo za vogal in zacuri

Erzov let

(in se usmeri v mikrolokacije spodaj).

Jaz se komaj držim na višini starta in po m nabiram (in zgubljam). Dule poskuša odleteti, pa nobenega vetra. Pride Jean in po nekaj čakanja le uspe odleteti. In po nekaj vjugah in poskusu zunaj scuri na pristanek.

Jaz pa drajsam s ciljem 1h. Vrne se tudi Mega, ki še malo podrajsa okoli starta in se ponovno odpelje ven in počasi nazaj na pristanek.

Megov let

Ko mi 1h naredi cin, se zapeljem daleč ven, ravno ko Duletu uspe odleteti. Po velik zavoju pod črno bazo, ki nastaja nad poljem (in ne prime nič) se zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Prvi trije ravno gor po avte. In potem pristane še Dule.

Duletov let

Potem pa na zaključno druženje Nad Velbom…

Se zjutraj že zgodaj koordiniramo in imamo cilj Lisca. Ob 9.45 Rutar, kamor se pripeljeva Domen in jaz. Erzo pa sam z Duletom, saj drugih interesentov ni.

Zbašemo se k Domnu in gasa … proti Trojanam, saj se je na poti z Vrhnike v LJU cilj že prilagodil. Hrvati in Štajerci bodo namreč šli na Golte (Jasna, Mojca,…).

Na parkirišču pri gondoli se že pozdravljamo in množica padalcev okupira skoraj vso 11h furo. Na zgornji postaji prestopimo na sedo in na vrh.

Najprej modrujemo o vremenskih pogojih (napovedano spodaj piha SV, zgoraj Z in tukaj na startu res piha Z v hrbet). Opazujemo Rakuna, ki se nad Lučami v nižinah »bori za preživetje« (ki se zvečer izkaže za 135km+ najdaljši let). Potem počasi postavljamo opremo in prvi potegnejo, ko občasno termika potegne od hotela gor.

Ko desno od Medvedjaka prvi navrtijo krepko čez start, rata panika. Nekje na sredi odletov potegne tudi Erzo in takoj za njim jaz, potem še Domen in Dule.

Proti hotelu me pošteno splakne, na desno zgunca v rotorjih in potem začnem nabirati. Vrtiva tudi skupaj z Erzom, ki se potem odpelje na V vogal (nad start Golte-Planica) s precejšnjo izgubo višine. Jaz s 1850 za njim in sem tam tudi že na pobočju na 1500. Potem mi Erzo uide v višave. Kar nekaj časa se tu matram, da sem spet na 1900, blizu mene pa je tudi Domen. Potem mi je dovolj razmetavanja in se odpeljem z vetrom proti SV, kjer vidim nekaj (meni) nizkih, ki vrtijo nekje med Topolščico in Uršljo goro zadaj (tudi Erza in Mojco in Domna).

Večina ostalih nabere hitro in se odpelje v smeri Šoštanja in Velenja, nekaj pa nas vztraja tukaj naokoli še nekaj časa. Domen javi, da je na tleh blizu Šoštanja.

Domnov let

Tam nekje pri Šoštanju je na tleh tudi Dule.

Duletov let

Pa tudi Erzo se po dolgi borbi preda v Zavodnju.

Erzov let

In se hitro prilagodi na drobne lokalne aktivnosti.

Erzov skok

Mene pa v iskanju dviganj na višinah okoli 1600 tu za Belimi vodami ves čas odnaša proti S na Uršljo goro; proti Velenju (na JV) mi gre pa le 20 naprej z zgubljanjem višine.

Ker vidim, da so vsi, ki so šli proti JV in so še v zraku, v nižavah in težavah se odločim, obrnem proti SV ob Uršlji in odpeljem čez griče po ekspresnem makadamu rotorjev v Slovenj Gradec (cca 50 km/h) v upanju, da bom vmes še kaj pobral. Pa ne in pristanem v SG na uradnem.

Zoranov let

Mislim da sem sam, pa kmalu ob meni pristane del hrvaške ekipe (Marko Mihin, Robi Kunštnik in Alen).

Markov let
Njegove slikce tukaj https://photos.app.goo.gl/TvHcdrx3ZUjHK2wv5
Robijev let
Njegove slikce tukaj https://www.facebook.com/robert.kunstnik/posts/2202457939875633

Vizualizacija naših letov

Moje samoreševanje se spremeni v organizacijo logistike, ki pa jo spremeni Piškova Mojca, ki je kmalu že pri svojem avtu pri gondoli in se odpravi po nas.

Na tleh je tudi že Jazbečev Klemen.

Klemnov let

In tudi Laličeva Jasna

Jasnin let

Čez kakšno uro presrečni dočakamo Mojco v puhteči senci smrek razbeljenega sonca pri objektu ŠD (kjer imajo neko športno družinsko čevapdžijado, da nam sline tečejo ves čas). Družba me dostavi v Velenje, kamor prihaja pome Domen (ki je vmes pobral že Duleta).

Erzo po dostavi iz Zavodnja v Šoštanj opravi še skok na startu Šoštanj in se odtlej namaka v Šoštanjskem jezeru.

Erzov skok

Preden pride Domen do mene, se vrne Mojca in dostavi še Klemna Rajha izpod Vinske.

Skupaj končno dočakava Domna in Duleta in do jezera k Erzu.