Danes pa so veliki letalni plani, zato čimprej v Kižlovko. Sonček, vročina (jutranja rosa).

Na startu občasno dahne rahlo gor (po občutku, saj nimam več nobenega merilca). Razgrnem coto, počakam, kaj pravi občutek, potegnem naprej in po nekaj korakih le gre cota gor, da se po putru odpeljem do LCja (kolikor pač gre).

Sedaj pa dogovori za naprej. Danes me vleče na Smuk, vendar ne uspemo najti nobenega kandidata za šoferja, tako, da to odpade, s čimer se strinjata tudi kandidata Gabor in Jože. Ker lahko Jože šele ob 11h in Štusovega Dušana mika nekam blizu, skličem zbor ob 11h na Železniški za Slivnico (garantirani Zavrh nas ne zanima, saj bo na Slivnici termika ohoho in JV obrne sredi dneva v JZ…).

Z rahlo zamudo se zberemo na Železniški, s tem, da se po dolgem času pridruži še Uki. H Gaborju in na Slivnico, saj drugi del ekipe (Emil, Jean, Dušan) s Pumpe pobirajo še Škerlovega Francija. Med vožnjo ugotavljamo, kako baze rastejo v višino in širino in kdaj se komu zdi, da je stvar čez mejo…

Na vrhu piha občasno še gor, potem pa se obrne večinoma na dol. Vedno bolj se pokriva. Potem, ko butne močan veter gor (bolj piš) in poneha, se začnemo pripravljati, saj si obetamo, da bo… Pa ni in ni in vedno bolj piha od zadaj. In tudi nebo se vedno bolj pokriva s temino. In tudi dolina je vedno bolj v senci.

Modrujemo in ubijamo čas, nekateri dremajo,… Jože gre pogledati/poskusiti na V rob, kjer tudi piha dol. Potem začnemo počasi pospravljati po 3+ urah parawaitinga. Ko se odpeljemo z avti dol, pa Jean poskusi na V robu in spelje. Ob prihodu v dolino ga vidimo že nizko nad pumpo.

Ukija odložimo na Vrhniki, Jože pa navija za Slevico in Gabor je tudi za. Prijavim se za šoferja, saj tudi meni ustreza obisk Slevice za ogled lokacije potencialne nove klubske vremenske postaje. Parkiramo na vrhu in gor na Slevico – vrh. Veter je šibek, občasno SV, V (pa tudi Z). Ogledamo si vodohram in Jože takoj v živo izdela plan postavitve droga…

Potem nekaj m dol, kjer razgrneta padali. Najprej odleti Jože in takoj pojadra levo pred Grebenom. Potem pa še Gabor, ki mora kar laufati, preden ga vzame.

Ko pripeljem Gaborjev avto k Športni, že pospravlja.

Nekaj za njim pristane še Jože.

Pa je izpolnjen ves (letalni) dan…

Še en vroč dan. V Kižlovki ob 9h in sonce že prbija.

Na startu pa presenečenje: glavni in pomožni merilec odstranjena s starta in čeprav sem pregledal vse po robu gozda naokoli, nikjer ni odvržene nobene prekle s trakcem…

Danes postavim spet coto Rooka, na občutek počakam, da pihne gor (zelo šibko) in speljem pred robom. Coti primerna je dolžina leta.

V LCju se potem usklajujem z različnimi cilji za danes: večina je za idejo na Smuk, mene pa tja ne vleče (pa bi bilo najbrž bolje, ko bi me…) in se odločim za Lijak !! Čeprav je zjutraj na Kovku 18m burje, sta Slejko in Suša nagruntala, da bo super termika z bazami na Lijaku in kasneje se bo dalo odleteti kamorkoli.

Na Uncu počakam in prestopim k Megu, potem se pridružita še Urša in Tom, Primož pa z Bizjakovo Tino v drugem avtu in dol. Z Alešem na start, kjer je sicer kup tujcev (v senci).

Občasni sunki so kar močni, vendar takoj postavimo. V luft Primož, Tom in ob Megovem sekundiranju še jaz. Potem še Urša, Tina in Mega.

V luftu najprej sem in tja in hitro sem lepo na 1000 nad grebenom (Primož in Tom sta že v višavah zadaj pod veliko bazo). Sam se držim bolj spredaj in se matram s prepetim trakom v kokonu, ki mi neusmiljeno špona levo nogo in čakam Mega. Za Čavnom so že velike in temne baze, pa tudi sicer sem imel danes namen odleteti kamorkoli, samo ne standardno po grebenu. Končno vrtiva z Megom približno skupaj (in čeprav sem najprej mislil kar v pristajanje, sem se zdaj nekako privadil zategovanju noge v kokonu), dokler se ne zapelje na Danijela, kjer pošteno zacuri. Sam najdem neko šibko dviganje, da nekaj naberem (in predvsem ne scurim), potem pa zrinem naprej pred Danijela, kjer me odnese v višave.

Zgubim Mega, nočem nazaj pod temne baze in rinem nad dolino. Pa samo zgubljam v smeri AC. Le dva šibka dviganja dobim zunaj, ki pa mi ne popravita višine. Ko sem že nizek, nazaj proti grebenu. Še daleč pred njim dobim močno dviganje in sem že na 1300. Spet ven pod neke baze nad AC, pa sem očitno prenizek, da bi kaj zares zagrabilo. Mega javi, da je na 1700 nad Gorico in da gre na Kras. Sam pa imam po uri kar živahnih dviganj dovolj (ugotavljam, da mi je noga čisto otrpnila…) in se zapeljem na pristanek.

Urša in Tina že pospravljata.

Počasi pospravim še sam ob poskusu zasledovanja ostalih na LiveTrackingu. Urša ugotovi, da sta Primož in Tom proti Gemoni, Mega pa je čez Kras nekje proti Razdrtemu. Z Uršo se posloviva od Tine (ki bo zdaj preklopila na jamarske zadeve) in z Megovim avtom do Razdrtega. Ko se tam ustaviva, se Mega javi iz pristajalne faze na Uncu.

Komentar leta: Domov. Po Krasu zelo zoprno. Nad Uncem pa, ko prav lepo curim za pristat, pržge gor k pr norcih. [26.6.2021 18:56]Erik Boneta : Mega [26.6.2021 17:51]Urban Jernejčič : Prelep let! Bravo! [26.6.2021 19:04]

Ko zapeljeva z AC, Mega ravno pospravlja (zraven njega pa še drugi Bajt, to je Žiga, ki je priletel s Kobale).

Še nekaj časa traja, preden pristaneta Tom in Primož…

Še vizualizacija nekaterih letov:

Že včeraj zvečer se za jutranjo terapijo prijavi Čerčkov Andrej in ob 8.30 me čaka na zbornem mestu na začetku potoka.

V sončno dolinico in po (skoraj) v celoti pokošenih travnikih na start. Identični modrobeli padali Rook2 raztegneva po travniku in malo čakava na ugoden veter. V glavnem piha rahlo z leve ali 0, vendar se Andreja le usmili in dahne gor. Zakličem mu in potegne in gre padalo lepo gor, pa vendar mora malo poteči, da ga šele na prelomu vzame in se zapelje v dolino.

Mene pa se sapica ne usmili več. Ko potem prvič le potegnem v neki nuli, noče gor in se sesuje na stran. Še enkrat postavljanje in vse teče z mene (pozabil čelado v LCju).

V drugo pa gre lepo gor (čeprav je malo stranski veter) in speljem pred prelomom in se zapeljem lepo čez kolovoz.

Potem pa počasi čez Barje proti Podpeči, kjer me čaka Milan z mojim porihtanim Mentorjem5 (njegovemu sosedu Draganu Popovu sva predala moje padalo včeraj zvečer in je v 2h zamenjal dve podrajsani vrvici – potrgani plaščki in padalo je spet pripravljeno za akcijo).

Danes jaz navijam za Slivnico, čeprav se je bati kasneje močnejšega JZ. Ker ima Milan te dni službene obveznosti s fizično prisotnostjo na delovnem mestu (morebiti bi razmislil in bolj razdelal idejo o poslovanju na daljavo, ki jo je testno preizkusil zadnjič na Lijaku), le malo pomodrujeva na kavi v Podpeči, medtem ko se dokončno skoordiniram z ostalimi, ki so zainteresirani.

Domen (super po dolgem času !!) pobere Gaborja na Vrhniki in v Cerknico, sam bom šel na Pumpo kar čez Rakitno, Jean in Emil pa bosta tudi ob 11.30 tam.

Ko se dobimo, se nekako vsi stlačimo k Emilu in gor. Na startu že lepo piha gor, tudi JZ, čeprav občasno tudi Z z desne. Sam postavim na vrh standardne strmine, drugi niže. Prvi v luft Jean, pa Emil, potem še Gabor, medtem ko je Domen v pripravljenosti meni za asistenco. Čeprav padalo lepo sam namestim in se pripravim, mi ga, pri prvem hrbtnem postavljanju v zidek, že malo odnese v desno in Domen ga hitro spet pripravi. Še enkrat poskusim, preden le lepo dvignem padalo in speljem.

Na desni sicer dobim dviganje, pa le malo nad vrh, medtem, ko vidim Jeana in Emila že visoko. Gabor jadra nižje okoli starta, Domen bo počakal na malo manj vetra. Grem bolj naprej po grebenu in končno dobim lepo dviganje. Spet od nekod pripikira jastreb/orel/kanja, ki pa ga “izkušeno” preženem z nekaj potegi komande in plahutanjem padala.

Naberem nekaj pod 1700 in naprej nad Cerknico kjer vidim Jeana in Emila visoko gor pod eno od baz. Tu je naslednje pobiranje do 1500, saj me dviguje proti temni bazi in ker ne vidim več ne Jeana, ne Emila in začenja malo razmetavati, se raje umaknem še bolj proti Podskrajniku. Še eno močno pobiranje proti temni (?) bazi zadaj iz katerega potem s 1700 v dviganju pobegnem proti Jezeru. Še malo motovilim naokoli v vedno močnejšem vetru z nižanjem višine. Še tik nad tlemi pristajam v močnem Z na standardnem travniku V od Pumpe.

Gabor grounhandla za gričkom in kasneje pove, da sta ga dva orla/jastreba/kanji pregnali stran od griča in je potem scuril (in je v resnici preverjal padalo).

Ko pospravljam, pristane še Domen.

K zgubljena kura k se na novo uči letet 😕

In zraven mene še Emil.

Jean pristane na drugi strani Cerknice pri Dolenji vasi.

Domen zapelje Emila po avto, jaz pa Gaborja na Vrhniko.