Ker vedno bolj cenim jutranji hlad, grem danes v Kižlovko še pred primarno terapijo (ki jo imam ob 9h), tako da sem še bolj zgoden, kot prejšnje dni. Sonce komaj obsije startni vrh griča, ko pricapljam gor na Staro lokacijo (z lepo rosno prepojenimi čevlji).

Niti diha (še) od nikoder. Kljub temu se pripravim, postavim hrbtno, malo počakam, nič, potegnem nad sebe in po obratu lepo speljem na prelomu in se po (hladnem) putru zapeljem do kolovoza.

Za zaresno letenje se začnem pogovarjati po 11h in nekako je v igri Slivnica (ali Zavrh) – ne bi pa se šel spet žarit na Slivnico za tako situacijo, kot je bila včeraj. Zato sva si z Jeanom enotna, da gremo na popoldanca – če bo.

Za vmes ze zapeljem na Rakitno (v službo k Milanu) in se uspem ohladiti v jezeru…

Potem pa dogovarjanje kam, pa kdaj, pa Jean pospeši zadevo (ker se delajo že bazice…), meni se pa še ne zdi, pa se Jean uskladi s Sašom in Emilom da gredo pogledati (mogoče pa na Čelo…) in v dvomih odidejo gor na Slivnico (v bistvu postaja že javlja JZ, ampak včeraj je javljala ves dopoldan idealno situacijo, gori pa je bilo, kot je bilo že povedano…) od koder bodo javili, kako je…

Medtem je Štusej z motorinčkom odpeljal od naju z Milanom na Prižnico in tam raztegnjen čaka, saj so termični sunki že premočni za startat… Trojica s Slivnice javi, da je kar ok (Jean: bolje kot včeraj) in da gredo v luft…

Dušan še kar čaka in ko ga s plaže (v resnici iz Milanove gajbice) pokličem za premik na Slivnico, se strinja, saj da že namerava pospraviti. Hitro se pripravim iz kopalk v padalca in v LCja, ko se Dušan ponovno oglasi in javi, da se je na Prižnici veter umiril in da gre v luft.

Sam še malo delam družbo Milanu in družno opazujeva situacijo na LiveTracku in v naravi, saj v višavah (cca 3000) čez naju zapelje Emil, malo kasneje pa se pojavi še Dušan (tudi v že v višavah).

Še z Manco (ki s preostalo družino pride na plažo) malo poklepetamo, potem pa dol v dolino, domu naproti… in ugotavljanju, kakšne napačne odločitve sem vse danes naredil, saj so oni trije (štirje) odleteli lete za obliznit…

Zjutraj je dejansko sveže in mirno in znosno (sploh, če je po sodnaži inverzija do 800 nad tlemi, kar pa ob tako zgodnji aktivnosti še ni znano…). Rosa, ki premoči čevlje na poti gor na Staro lokacijo je zanemarljiva (in v teh vročinskih časih prav paše).

Postavim nad zgornjim prelomčkom tik pod obnovljenim travnikom. Hrbtno preverim hlad v tilnik in potegnem in po obratu lepo speljem. In po putru v senco do kolovoza.

Naberem rosno omočeno padalo in v LCja tule zraven na kolovozu.

Za zaresno letenje se potem dogovorimo za Slivnico ob 13.30 na Pumpi v Cerknici. Poleg Jeana (ki je dal že zgodaj pobudo za tole Slivnico) in Mega se prijavi še Bolha Andrej (ostalih ne zanima iz službenih, zobozdravstvenih ali dopustniških razlogov, ali pa so že od 7h na poti na Sorico…).

V Andrejev kombi in gor. In na start, kjer kljub zagotavljanju postaje, da že ves dopoldan piha idealen JZ, J, piha od SV dol. Niti odpirati ne začnemo, ampak opazujemo dogajanje, popravljamo palice s trakci (ki vztrajno kažejo napačno smer), gremo celo do krav na V robu (kjer tudi piha od SV pravokotno na pobočje, pa še polno tečnih rož je že zraslo, da o dejstvu, da so krave vse posrale, sploh ne govorim) in seveda modrujemo (vročina nam sproti kuri možgane).

Le za kakšen trenutek občasno butne po griču gor, kar na koncu sprovocira Mega, da začne postavljati. Jean medtem popravlja svoj zic. Mega nekajkrat poskusi, ko se pojavijo ti čudežni trenutki, na koncu skoraj spelje pa mu veter sesuje padalo v desno, ko je že skoraj v luftu… in se odloči, da ima zadosti in začne pospravljati.

Jean je medtem tudi že pripravljen in po enem neuspelem hrbtnem dvigu v drugo zalaufa in v precej divjem galopu atraktivno spelje…

Najprej gre kot kanta dol, potem pa zunaj dobi raketo, ki ga odnese v višave skoraj stoječega na mestu. Tako kot mene, je tudi Andreja že zdavnaj minilo sploh začeti postavljati (sam sem se že javil za šoferja). Jean nabira v višave, mi pa gor v kombi, dol na Pumpo na zaključno pijačo (in modrovanje) in razlaz.

Medtem pa Jean jadra v višavah od 2000 do preko 3400 do prvih večernih poročil in čez (kjer je bilo pa baje uživaško mirno ob opazovanju oblakov dima, ki ga je iznad Krasa nosil JZ in ustavljala burja /glej posnetke/ – torej povsem drugače, kot začetno razmetavanje do 2000, ki smo ga opazovali s starta…) …

Še en dan v jutranjem hladu in rosi.

S kolovoza počez čez travnik in po levi strani na staro lokacijo. Postavim v hladu na sončku in se hrbtno vpnem. Le hladen zrak čutim v tilnik v siceršnjem popolnem miru.

Potegnem, po obratu me lepo vzame in po putru do kolovoza (še vedno generalno JV, V, spodaj jutranja LJU sonda kaže inverzijo do 800).

Za zaresno letenje pa je že včeraj zvečer Dušan organiziral šoferja Marjana in cilj je Smuk. Danes to samo še potrdimo in ob 10.30 na Škofljici pričakam Dušana s kombijem in Milanom, Megom (in seveda Marjanom).

Po starih cestah dol in gor na start. Termika občasno kar prbije, da drevesa pošteno šumijo (generalnega vetra ni napovedanega čez 5m/s JV, spodaj bolj V). Takoj postavimo in ob vmesnih zmernih sunkih v luft Mega, pa Milan, Dušan in na koncu jaz (v pripravljenosti Marjan za pomoč).

Pred startom je treba najti močnejša dviganja. Ves čas sem (smo) na višini grebena in višje z močnejšimi dviganji in zgubljanji. Le Mega pobere iz prve, nas čaka, potem pa se odloči in s 1800 odpelje nazaj čez.

Vsaj 4x sem lepo nad startom in spet na višini grebena, da v peto le obdržim dviganje v zanosu nazaj do 1700, potem pa z vetrom bolj levo proti dolini, po kateri smo se pripeljali, v smeri Pogorelca za Dušanom, ki sem ga izgubil. Res pred Pogorelcem spet lepo popravim s 700 do 1200 in malo naprej še v rahlem dviganju po levih pobočjih proti Soteski, medtem ko vidim Dušana, ki se vrne čez dolino na Straški hrib in nizek tam rešuje. Milan je kot zadnji šel s Smuka nazaj in ga ne vidim, Mega je že proti Žužemberku, čeprav je prej stokal po postaji, da “je že scuril”.

Mimo Plešivice nad Sotesko še po levi strani Krke (kar precej zgonjeno) in potem na desni greben (podaljšek Plešivice) z mislijo, da bom tu pobral. Pa me dolinc samo vozi s 60+ km/h dol. Pred Dvorom sem že tako nizek, da samo še iščem pristanek, kar med vsemi visokonapetostnimi, trofaznimi in običajnimi droti ni ravno lahko delo, sploh ob dejstvu, da me nazaj v veter spusti le občasno z 10 naprej (pa tudi guncajoče rikverca). Na koncu le stopim dol na pokošeni travnik pri pokopališču in curaža je zaključena.

Ko pospravim, pripelje Marjan in me naloži, ravno ko se Milan zapelje visoko čez naju. Potem se midva z avtom zapeljeva gor na plato do Sadinje vasi, kjer je scuril Dušan.

Ko nadaljujemo skozi Žužemberk lahko lepo sledimo Milanu, ki je danes končno odprl svoje čakre LiveTrackingu in to na FlyMe in FlySafe hkrati in ga res lahko lepo spremljamo ves čas, ko se spet pobira, ko že vse kaže (upamo), da bo sedel na tla. In tako vse mimo Ivančne do Grosuplja. Medtem Mega (potem ko nad izvirom Krke odvije v levo proti domu) pristane pod Sv.Primožem.

Urban Jernejčič : Prelepo! [20.7.2022 15:42] Pavel Kante : U keri vukojebini pa ti ??😂🤗 [20.7.2022 16:56] Turčin – Alojz Turk : Posluš’ ti blondinec primorski, vzletišče SvPrimož in Trubarjeva Rašca pa že nista v.j. Ne razjezit Dalencev! 👿🤣 [20.7.2022 17:09] Franci Reven : To,zgleda kot bi vodo vohal 😉 [20.7.2022 17:41]

Ker ima Milan pri Grosuplju še lepih 1200, smo prepričani, da bo prišel do Barja in se zapeljemo v Škofljico, kjer se poslovim. Ampak Milan vmes ne dobi nič in sede zadaj na grosupeljski ravnici.

Komentar leta:Se mi je spet mal kri popravla😁. Vroče pa tolk da se mi je lepilo na ježkih stopilo in bi mi kmal telefon in naviter iz kokpita zlezla in padla komu na glavo😇🙄. (Če ni iz Slivnice šlo do Grosuplja, je šlo pa iz Smuka🤪) [20.7.2022 16:31] Breščak Dušan : A zame pa ni blo placa 😪 [20.7.2022 16:41] Jurij Kurnik : Čestitam! [20.7.2022 16:47] Alenka Mausar : Bravo, pa na 1700m ni blo tak vroče ;-)😉 [20.7.2022 16:50] Slavc Koritnik : Bravo! Milan, strokovno in tehnično. [20.7.2022 17:18] Franci Reven : To Milan ne jambraj zato se je splačalo švicat😉 [20.7.2022 17:40] Zoran Gaborovič : Čestitke za PB Smuka  [20.7.2022 18:03]

Dušan in Marjan najprej rešita Mega, potem pa še nazaj po Milana…

Še vizualizacija naših letov:

Tudi danes poskušam čimprej na misijo, da ujamem jutranji hlad in mir. V dolini res popoln mir (jutranja sondaža še ni objavljena).

Ustavim kar na kolovozu pred koruznim poljem (kot v starih časih) in kar direktno po levi gor, kot včeraj po nezabeleženem prvem letu (kot v starih časih). Lepo sveže je še in rahlo diha gor po obsijanem griču. Zato se ustavim kar na Stari lokaciji in postavim višje gori pod revitaliziranim travnikom. Padalo se rahlo navlaži na jutranju rosi.

Hrbtno se vpnem, le malo počakam, da začutim hlad na vratu in potegnem. Padalo gre počasi gor, vendar me po obratu še pred prelomom vzame, da se zapeljem po maslu do kolovoza in čez.

Poberem dokaj premočeno padalo v senci iz jutranje rose.