Po nekaj slabih in vetrovnih dnevih (dež, celo nizko sneg – Ledeni možje…) danes umiritev brez padavin z malo vetra, dobro termiko in odlično sondažo, čeprav zaradi napovedane pokritosti ne pričakujem(o) preveč razmetavanjav luftu. Še najbolj me mika Kovk ali uživanje na Strmci, saj je pred Slivnico Notam.

Pa se Erzo hitro dogovori s Pojetom za 12.00 Vrhnika ->Slivnica (bolj detaljne razlage Notama pravijo, da ga danes okoli Slivnice baje ni…). Z Mojco se usklajujeva za kasneje (kamorkoli že), pa me Milanče spravi na obrate in sem še pred 12h na Vrhniki. K Pojetu se uspemo stlačiti (tako na tesnem smo, da je treba 2 flaškona Pojetovega vinčka prestaviti v ropotarnico…) Erzo, Milanče, Hribernikov Martin in jaz (po tihem računam, da bom priletel na Vrhniko, kjer me bo čakal LC…) in po AC dol in mimo Cerknice od zadaj gor… in na start.

Dokaj hladno je danes (ponekod okoli parkinga še nekaj snega/sodre od včeraj), ko začnemo postavljati; kljub močnemu soncu in beličasti modrini (kje je ta pokritost?). Takoj za nami pride še 2.grupa (Mega, Emil, Dušan, Cilenšek, Ščuka=Nevidni). Na momente pihne kar močno, lepo po startu gor (termika, 4-5/7-9).

Prvi v luft Poje, ki ga odlifta, pa Erzo, Nevidni, potem sem pa že jaz (in ostali za mano).

Okoli starta je prav živahno (v resnici zbutano, saj je termika očitno že močna in še ne stabilizirana – če sploh bo kaj bolje…) in je treba kar dobro držati padalo. Kljub temu me močna in neenakomerna dviganja kmalu pripeljejo do 2200 (tudi višje ni kaj dosti bolj umirjeno), ko se usmerim proti Borovnicii (nekaj baz v tisto smer je na cca 1800). Domišljavo si mislim, da danes pa res ne bo problem do Vrhnike, pa me -2,-3 hitro spravi na realna tla.

Nad Begunjami (še pred Špičko) me zbuta gor spet do 2000 (tiste baze tam okoli vlečejo kar močno), ampak dviganja sploh ne znam nacentrirati, … pa itak grem naprej, saj v bazo nočem.

Najprej hočem bolj levo proti Zavrhu, pa me začne spuščati z -3,5 pri Kožljeku (kaže mi, da vozim direkt v S, čeprav je hitrost okoli 30). Hitro sem nizko nad tlemi in v obupu zapeljem proti borovniškemu kotlu in se ustrašim, da še do doline ne pridem, saj mi vario tukaj rohni že -4,5… Zavijem bolj desno na pobočje Prižnice in nekako (z “normalnim” -1,5) pririnem do vogala pred zastavo, kjer pričakujem dviganja (saj vendar kaže ta S = dolinc iz Borovnice/Barja ). Pa naj se še toliko matram, razen nekaj piskov ob balončkih, generalno samo še odcurim na travnike spodaj.

Zoranov let

Med pospravljanjem gledam Štuseja, ki pride pod Prižnico v podobni situaciji, kot jaz malo prej, pa se kar grebe in vztraja in matra in… se spajsa nad greben, da uspe pristati na Rakitni (tako je, če si domačin in poznaš vsako luknijo).

Dušanov let

V dveh štopih sem na Vrhniki in z nekaj pešačenja pri LCju.

Milče je kruzal okoli Slivnice in tudi Emil se je vrnil v domače okolje.

Milanov let

Emilov let

Mojca (ki je prišla nekaj za nami z Meto) se je borila proti Blokam.

Mojčin let

Ostali pa v smeri V-SV, do kamor je pač kdo prišel…

Martinov let

Megov let

Erzov let

Jožetov let

Jože Poje : Najlepše pa je pobrat z 90 m nad tlemi, nad najlepšim mestom 😀. [13.5.2026 15:53]