Ker še lepo sije sonček in ker smo blizu, gremo pogledati še na Socerb. Ko zapeljemo na plato, v luftu kar nekaj padalcev. Gasa dol po kolovozu (Erzo izstopi pri Socerbu4) na start Socerb3. Takoj postavimo (zdaj sem z zaresno opremo), medtem ko domačini v višavah vozijo sem in tja. Erzo pa pripešači  mimo, saj je ugotovil, da Socerb4 že ima in gre na Socerb2…

Jean v luft, pa Mega in jaz.

In potem urica same poezija na višini okoli 500 in višje (le občasno kje malo rukne, pa proti gradu ne rinemo preveč, ker so proti vasi Socerb že občutni rotorji).

Domačini se počasi spravijo dol, potem pristane Mega na startu.

Nekaj za njim še Jean.

Sam hočem napolniti uro in na koncu računam, da bi toplandal na originalnem startu. Še 5 min pred polno uro sem lepo nad grebenom in bi lahko tam pristal, potem pa začne ugašati sonce (in z njim veter) in pridem pod rob. Medtem pa Erzo toplanada na Socerbu.

Z vsakim zavojem sem niže in moram počasi na pristanek dol.

Erzo po ponovnem startu tudi pristane spodaj nekaj za mano v ugašajočem večeru.

Vožnja domov je bila običajna do Unca, potem pa se je zaradi nesreče pred Brezovico nabrala kolona do Logatca (in tudi stara cesta se je že zabasala). Tako sva z Erzom šla po bližnjicah skozi gozdove in naokoli Vrhnike, da sva po dobrih 30min prišla do njegovega avta (zastoj je bil dolg že dodatni 2 uri). Sam nadaljujem še zadaj čez Ligojno in pridem v LJU, ko so javljali, da je zastoj že do Unca za 3 ure…

Danes naj bi bilo veliko JZ vetra in bolj sončno le na Primorskem. Pa zjutraj postaje ne kažejo toliko vetra in razmišljam celo o Kovku. Zgodaj ne morem, potem pa Kovk že lahko odpišem, ker naraste čez 11.

Pa pokliče Simeon, na bo danes najbrž Marčev hrib super in me povabi zraven in sva zmenjena ob 12.30 na Vrhniki. Še Mega in Jeana pokličem (Erzo in Milan itak že zdavnaj lovita serijo na Slevici), pa Mega ne more, tako da Jeana okoli 13h pobereva na Uncu in gasa naprej. Od Unca naprej je tudi vse že precej pokrito z bazami.

Na Kastelcu ven in čez Črnotiče od zadaj na Marčev hrib. Vetra komaj kaj, pa še ta je čisti Z, SZ čisto z desne od zadaj (tudi ladje v Kopru so obrnjene po SZ). Ali nazaj na Socerb (če bo) ali naprej, na naslednje Simeonove starte nad Podpečjo. Navijam za drugo varianto (da jih vsaj spoznam).

Cca 4km naprej od zadaj po planoti ustavi Simeon na ovinku in mimo bikov in krav na oglede na rob. Spet (pre)malo vetra pretežno Z smeri, z rahlimi obrati na JZ (ko posije sonček). Simeon predlaga še ogled sosednjega starta (mogoče bo malo kasneje le bolje), ki je na vrhu stene nad Podpečjo. Tu podobna situacija (start pa…). Gremo nazaj do avta in midva z Jeanom z robo na prvi start (Simeon nama podari nov start, če pa bo za pojadrat, pa bo šel v luft tudi sam).

Postavim projektno robo in čakam, saj trakec vztrajno kaže šibak Z (skoraj vzporedno z robom). Simeonu se vseeno zdi obetavno in odlaufa med biki v avto še po svojo robo. Ko končno malo pihne, ga dvignem poševno v veter in zagrabi in potem samo stopim čez rob.

V desno v veter ob robu celo malo piskne in drži (18 naprej). Nad progo generalno zacurim in ko sem na spodnji polici, samo še obrnem in z vetrom do Podpeči, kjer sem pa že prenizek in se samo še zapeljem na pristanek ob cesto za Hrastovlje.

Vesel kot radio za ta novnov !

Med pospravljanjem pa skoraj hkrati v luft Simeon in Jean, ki po videnem in slišanem po telefonu takoj zavijeta v desno nad Podpeč in tam zajadrata in nabereta nad greben.

Malo drajsata sem in tja, potem pa (ko spet pokrije in je nevarnost curjenja pod greben) Simeon toplanda na start (!!), da nimamo problema z logistiko.

Jean še malo drajsa in pristane ob meni.

Simeon je hitro pri naju in naslednji cilj je Socerb.

Na gradu skoraj nič vetra, zato podaljšamo na Vremščico. Tu na vrhu pa vetra za izvoz (dokaj laminarno 7-8/9) Gremo malo niže (kjer je cca 1m manj) in začnemo pospravljati. Ker je bil Jean reinfuzo je prvi v luftu.

Samo dviga ga gor, ko gre naprej. Potem ga močno zgunca in obrne na levo in ekspresno ob pobočju proti glavnemu vrhu Vremščice. Nič nama ni jasno in mraz in nastala situacija rezultira v Simeonovo izjavo, da bo itak treba po Jeana najbrž v Ilirsko in da mu v tako res ni treba. In pospraviva na pol postavljeno in gor proti avtu.

Pa se pripelje Jean ves počasi nazaj in pristane niže na startu in se čudi, zakaj še nisva v luftu.

Meni ni več treba (čeprav je veter celo malo popustil) in se javim za šoferja. Simeona pa kar pregovorim, da vzame robo še enkrat in se odlifta.

Zapeljem dol na letališče, kjer imajo postavljeno ogromno srednjeveško šotorišče. Prvi pristane Simeon.

Jean pristane bliže šotorom in zve, da snemajo viteški film.

Potem pa gasa domov

Danes zmernejši JZ vetrovi kot včeraj (ko so bili »orkanski«), na Primorskem napoved bolj oblačna in slabša termika, kot Gorenjska. Pa se čez dan tudi doli spuca in Jean vabi na Strmco. Tudi Kovk kaže lepe podatke, da o Gozdu ne govorimo.

Milan navija za Gozd in ko še Erzo hoče na Gozd, se z Megom samo pridruživa. Oni trije z Milanom, jaz sam na pristanek. Tu me že čakajo z Bergantom (ki je ravnokar scuril) in takoj gor. Na startu postavimo in v luft: Erzo, Mega, Milan in jaz.

Čeprav takoj najdem dviganja, pa pridem le do 1100, naprej ne najdem. Prbija pa V vzdolž grebena, da mi je tisto najbolj tečno: samo guncanje ob robovih in ozka, spihana dvigovanja. Erzo in Mega sta takoj pobrala in proti Potoški. Milan scuri.

Potem pa pridem pod greben in se pol ure borim še v kotanjah pod startom, dokler nimam tega guncanja zadosti in se odpeljem na pristanek.

Milan cinca ali še enkrat gor ali ne. Počaka da pospravim in me zapelje po LCja. Sam pa se odloči še enkrat na start. Spremljam ga do Jureta, kjer obsedim na klepetu, medtem ko Milan, po začetnem obetavnem dviganju, še enkrat po nekaj borbe na V robu scuri na pristanek.

Že v odhajanju grem po njega, da rešiva še njegov avto.

Mega in Erzo pa enosmerno odletela do Krvavca in Erzo še naprej…