Na Šodru z robo presedem v LCja, medtem ko se Erzo s Primožem odpelje proti Ligojni (kjer je menda naslednji zbor s šoferjem Duletom), Gabor pa tudi s svojim avtom. Sam še malo cincam ali sploh iti (v tistem trenutku piha na Korenu V in SV in bi torej bila le Slevica vrh…), pa se med vožnjo le usmerim proti Horjulu.

Pri ŠPH že čakata Milan in Damjanov Igor. Primož z Erzom, Gaborjem in šoferjem Duletom pa se odpelje kar mimo proti Korenu. Nam se pridruži še Koritnikov Slavc, medtem ko sem sam že oblačim v (nove) tangice in pripenjam rezervo. Zbašemo se v Igorjev avto in gor.

Zaparkiramo na Korenu, saj je vetra po postaji malo, prva ekipa pa je že v postavljanju na štartu Koreno. Še mi se pridružimo.

Občasno piha rahlo od zadaj, občasno neka 0. Prvi potegen Erzo, malo za njim še Primož.

Sam sem tudi hitro pripravljen s pomočjo Igorja, ki mi razgrinja padalo, potem pa kar malo čakam na vsaj 0. Trakec kaže večino časa rahlo od zadaj, Duletova cigareta pa tudi nule ali rahlo gor.

Ko prvič potegnem (naprej), Rook2 sploh noče gor (sem prepočasen po mokrem snegu in spolzki travi, pa rahel veter od zadaj…), tako da se po nekaj korakih ustavim. Spet mi Damjanov Igor priskoči na pomoč in nabrano padalo odnese nazaj gor, saj se sam po plundrastem snegu in spolzki travi (da blatnih krtin sploh ne omenjam) ob opiranju na njega komaj privlečem tistih nekaj korakov nazaj gor.

Medtem odleti tudi Gabor. S padalom greva z Igorjem malo bolj v zaveterje, kjer mi ga razgrne (ko sam lovim sapo), medtem pa tudi Koritnikov Slavc potegne in spelje.

Milan me čaka, da v neki naslednji 0 potegnem, zalaufam in me končno vzame. Potem pa še Milan in kot zadnji Damjanov Igor.

Levo ob pobočju pod Slevico kar drži. Tudi Milan se mi pridruži in tu lovi šibka dviganja, medtem, ko Primož jadra vsaj 100m nad nama. Še Gabor vrti blizu naju.

Ker generalno zgubljam, se odpeljem nad Horjul in do ŠPH.

Tu že pospravlja Erzo.

Pa Slavc.

Milan je potegnil proti Zaklancu, kamor ga gre Erzo iskati.

Tudi Gabor, Igor in Primož se pridružijo na tleh, medtem ko Dule pripelje avto dol.

Slavc zapelje Igorja gor po avto, mi pa medtem razlaz.

Ko po primarni terapiji (in vmesnih opravkih) pridem končno v Kižlovko, je sonce že visoko in dolina že ogreta (+1 st, za razliko od jutranjih -6). Močna inverzija do 1000, kjer je 17 st topleje.

In na startu rahla sapica gor. Ko postavim padalo, se vpnem kar hrbtno. Počakam, da malo zaplapola padalo, v (res rahlem) vetrčku potegnem hrbtno, se lepo obrnem in profi speljem še pred robom. Nad dolinico pa celo začutim rahel kontra vetrič (od JZ), ki me rahlo ustavlja do kolovoza.

Potem pa se za zaresno letenje situacija hitro spreminja. Prvotna ideja za Kovk, ob tej močni inverziji in dejanskem šibkem vetru na Kovku, mi je vse manj privlačna. Gracarjev Jože vabi na Gradišče v Višnjo goro, Milan je z Manco ravno v peš vzponu na Koreno (“in bomo potem šli na Kovk…”). Erzo skliče zbor na Vrhniki ob 13.20 za Kovk.

Milan hitro odleti s Korena, ko se Manca še uživaško sonči na startu (da ujame zbor za Kovk…).

Potem pa Erzo, po preudarku dejanskega stanja, Kovk odpove in skliče zbor za Koreno.

Ob 13.40 se že štimam v Duletove tangice pred ŠPH, ko pride Erzov transportnik z Mojco, Duletom (kot šoferjem) , Bizjakovo Tino in Suševim Primožem. Milan udeležbo prekliče (čeprav jo je sprva potrdil), pride pa Koritnikov Slavc, kar pomeni, da moramo gor z dvemi avti.

Za Erzovo ekipo zapeljem LCja gor s sopotnikom Slavcem.

Hitro smo vsi na startu in prvi sem vpet in pripravljen (ob Primoževi pomoči). Piha šibko gor, občasno bolj od cerkvice = od Z. Prvi hrbtni dvig ob rahlem stranskem vetru mi odnese mlahavo padalo desno na tla.

V drugo pa ga lepo dvignem (piha res po griču gor) in po nekaj korakih (še malo snega) speljem.

Lepo ven in levo ob pobočje, kjer počasi curim. Potem pa ven nad Horjul in do ŠPHja.

Mojca pristane malo za mano.

Potem pa še Primož, Tina, Slavc.

Erzo je na tleh zadnji, nekaj korakov stran.

Pospravljamo, še malo poklepetamo, potem pa me Slavc zapelje gor po LCja.

Zaradi jutranjega mraza malo počakam, preden se zapeljem v Kižlovko.

Ko parkiram na kolovozu, sonce že obsije pobočja grička in iz ledenega mraza dolinice (-6, škripanje in hrustanje ledene trave) pridem na toplo sonce, ki me hitro ogreje. Ko postavljam, rahle pare izhlapevajo po hribu gor. Ker pa ni nobenega vetra (inverzija na 1000, sicer SV v slabljenju), vseeno raje potegnem naprej.

Takoj me vzame in se visoko nad dolinico zapeljem mimo LCja čez kolovoz.

Za resno letenje se danes pojavi celo ideja o Lijaku, ki pa nobenega ne gane (preveč burje naokoli…) in Erzo v odgovor skliče zbor ob 13h na Vrhniki za Zavrh. Pred zborom grem še k Duletu pogledati Sandijeve tangice, ki mi jih posodi za probo.

Na Šodru se k meni zbaše Erzo, Pojetov Jože pa dela Bertu družbo do Škorpijona. Tu že čaka Dušan, h kateremu preložimo robo Jože, Erzo, Berto in jaz (Jože in Erzo imata tazaresne omare, sam vzamem novejšega Rook2 in Duletove tangice). V drugi kombi familije Potrebuješ (Andrej in Gašper) se zbašejo Andrej, Milan in Vrhovnikov Blaž ter Gašperjeva roba, saj gre Gašper peš gor.

Ko hodimo na start nobenega vetra in tudi na startu je brezveterje. Kar nekaj časa modrujemo in čakamo ta SV veter, ki ga ni od nikoder. Potem pa le Milan prvi razvleče padalo po snegu bolj zadaj (še vedno v brezveterju, včasih rahla tendenca od zadaj, drugič od spredaj…), ravno ko pripešači še Sušev Primož iz doline. In nekaj za njim tudi Gašper.

Tudi Jože razpakira svojih 20kg opreme, jaz pa imam dosti manj dela.

Milan od prve odleti in se zapelje do Škorpijona.

Nekaj za njim še Primož.

Potem se v poskusih izmenjujeva Jože in jaz, v vsakem poskusu bliže robu in (spolzki) zasneženi strmini. Mislim, da Jože odleti v tretjem puskusu, jaz pa prav tako tik za njim, ob pomoči ostalih v postavljanju in raztegovanju padal.

In se v bistvu zapeljem v ravni črti curaže do Škorpijona.

Jože pristane hkrati z mano.

Med pospravljanjem se pridružijo še Gašper in Andrej Potrebuješ ter Blaž.

Erzo, Dušan in Berto pa pripeljejo avte v dolino, saj jih v taki 0 res ne mika niti poskušati…