Pri Škorpijonu se dobiva sama z Jožetom in z LCjem gor in na start.

Z Jožetom najprej namestiva še dodatne kleme, napneva zajle in potem se loti Jože še zaščitnega barvanja vseh elementov na ekološko zeleno (resnici na ljubo ves čas dela Jože, jaz mu le asistiram in predvsem statiram).

Ko je tudi prebarvano na debelo vse, kar je treba in kar ni in dan res že začne ugašati in mraz vedno bolj pritiska, se z Jožetom najprej malo grejeva v LCju in potem zapeljeva po kolovozu Jeanu in Boštjanu naproti. Prihajajoča se s postajo zbašeta v LCja in nazaj na start.

Prvo, kar nas minuto kasneje pretrese, je dejstvo, da sta cevi nosilnega droga in nosilca postaje iste dimenzije, čeprav bi morali nosilec postaje vstaviti v nosilni drog !!!

Boštjan hitro vidi (začasno) rešitev v izolirnem traku, ki jo Jože okrepi še z duck tape-om.

Jaz pa v paniki iščem rešitev (ki jo vidim v vmesnem členu, torej povezovalnem drogu) in po telefonu kličem naokoli za realizacijo te ideje.

Končno le dobim Ukija, ki v svoji domači delavnici takoj najde 40mm cev (za vmesni člen), ki jo že med pogovorom odreže na potrebno dolžino in sproti nabere še vso potrebno orodje za izvedbo (baterijsko vrtalko, navojne svedre, vijake…).

In v nastajajoči noči se, kot deus ex machina, pojavi z vsem tem čez ½ ure na startu.

V soju LC žarometov se potem najprej znebimo vseh lepilnih trakov in z Ukijevo strokovno izvedbo zaključimo projekt.

Potem Jože doda, na debelo s čopičem, samo še nekaj zaključnih potez ekološko zelene in dvignemo drog.

In preverimo na internetu podatke meritev z razvojnega modela vremenske postaje na Zavrhu.

In se v črni noči zbašemo v LCja in domov…

Danes naj bi se dež zjutraj zaključil, veter pa obrnil na SV (in močnejša burja na Primorskem). Razmišljam o Zavrhu, pa Milan zjutraj pove, da v njegovih koncih ni nobenega vetra in v jadranje na Zavrhu ne verjame preveč.

Zato grem že dopoldne v lov za novimi krtinami, potem bomo pa videli.

Do Višnje gore kot včeraj in na grič nad vasjo, kjer danes piha skoraj prav (po dolini od Ivančne sem) in ne pretirano. Nebo povsem zabasano (dežja pa ni več) in pobočje blatno in trava mokra.

Rook je od včeraj še pošteno moker in gre s težavo gor, kljub zadovoljivemu vetru. Ker je pobočje kar strmo, lepo speljem, v zraku pa mi kar nekam čudno vleče sem in tja …

Zoranov let

Včeraj sem tu komaj nabral padalo, ko je butnil piš, danes piha lepo od spredaj, mogoče rahlo z desne. Postavim in čakam na čim manj vetra.

In potem zalaufam po položnem pobočju in lepo speljem in v levo, kjer je drevesna meja najnižja, da speljem le kakšen meter nad šavjem in se zapeljem čez rob v dolino.

Zoranov let

Tu sem včeraj začel in končal v plohi. Ko danes parkiram, pa se kaže celo že rahel sonček skozi goste oblake. Čisto slučajno sem na koncu zapeljal še sem, saj bi SV moral tu pihati točno v hrbet. Pa ni nobenega vetra, občasno celo dahne malo gor po (res položnem) pobočju od Z.

Raztegnem in odlaufam kot nor in me vzame in sem tik nad tlemi, da sedem na tla v travo pred blatom zoranega polja.

Zoranov let

Danes je pa res že kriza in moram zagotovo nekam iti, čeprav celo noč in tudi zjutraj uliva (ampak na povsem nedoločljive obroke). Veter naj bi ne bil pretirano močan, dopoldan še neke JZ smeri, vendar z občasnim obračanjem od tod in tam…

In se zapeljem na dokaj bližnjo lokacijo na Dolenjsko v bližini Višnje gore, kjer sem že nekaj dni nazaj občudoval orkanski veter. Mimo Grosupljega grem skozi ploho, ko pridem na (položen) startni travnik, pa je še vse celo (skoraj) suho. Naštimam se in ko hočem vzeti padalo, se ulije.

Malo čakam, potem se odpeljem na naslednjo (tudi že ogledano) lokacijo. Tu pa le nekaj rahlih kapelj (čeprav je trava pošteno mokra). Žal piha v občasnih zmernih sunkih z desne. Postavim in potegnem v brezveterju in speljem. Vendar me le malo niže sunek vetra z desne od zadaj odloži na tla.

Še enkrat gor in sedaj celo ne kaplja več. Počakam še na brezveterje in zalaufam in speljem in se zapeljem dokler gre.

Zoranov poskus in poletek

Naberem in po LCja. Zapeljem naprej na ogled naslednje lokacije, ki se mi tudi zdi, da bo. Najprej brez robe na start in kaže OK. Vrnem se po Rooka in na start. Postavim in čakam, saj sedaj že rahlo piha od zadaj v hrbet. Potem vedno močneje, zraven pa se temni oblaki valijo od zadaj. Ko zagrabi padalo piš, ga nekako naberem in v LCja.

Sedaj pa nazaj na prvo lokacijo, saj v tisto smer kaže dosti manj oblakov in celo nekaj lukenj modrine.

Z robo na vrh travnika in postavim v rahlem kapljanju. Potegnem prvič, pa ga sunek vetra podre v levo, kapljanje pa se spremeni v ploho. Poskusim še drugič potegniti, pa se popolnoma premočen Rook komaj dvigne od tal. V nalivu v LCja in domov.

Mimo Grosupljega že sije sonček (vendar v LJU spet dež)…