Dopoldne v LJU kotlini vse v megli, na Gorenjskem v višavah pa krasen sonček (tudi na Primorskem, samo napoved jezelena…). Pavlič pokliče za Kikirikija, pa mi je prehitro. Ko pa sem jaz sproščen, Erzo še ni.

Pa se zapeljem na Gorenjsko skozi pritlehni sluz v smeri Jezerskega. Na Zg.Jezerskem je že čudovit sonček, na ravnici pa prbija ko pr norcih (izmerim sunke 15), oblake goni ekspres. Vseeno si grem ogledat start na Jezerskem vrhu, ki se mi zdi sprejemljiv. Tudi piha prav, le otresanje macesnov je malo premočno … Pokliče Delux za Sv.Ano. Potrdim, saj tu nimam več kaj iskati.

Odpeljem se dol, nazaj proti LJU. Nižinske megle so se raztopile in Kamniške so v soncu. Ustavim in preverim na tablici: Krvavec 10/15 Z, Ambrož 8/11 JZ, Kriška 8/10,5 J, Gozd pa 2,4/6,2 J. Oblake še vedno goni. Pomislim na Petra, pokličem Erza. On samo potrdi Ano in ne sliši nič drugega.

V Podpeči počakam Borisa in Erza. Faaca je odpovedal in šel na Gozd. Spodaj ne piha nič, od Z se oblači.

Na startu piha malo premalo. Erzo postavi in malo dviguje (v pričakovanju malo močnejšega vetra). Medtem Boris porihta Queena in elegantno odleti.

Borisov let

Jaz naštimavam Naviterja (nova verzija OS). Erzo me priganja in ko res malo pojača, odleti.

Tudi jaz raztegnem padalo do konca, piha pa vedno bolj. Z zidkom v rikverc čakam na bolj miren trenutek, pa ga kar ni. Pride še Bajda (ki smo ga srečali v Podpeči – H&F). Veter mi posvaljka padalo s strani in naredi kravato. Bajda mi jo reši… potem pa malo manj pihne in hitro potegnem in me sname s tal.

Lifta me gor, komaj kaj naprej, dokler ne pridem čez drevesni rob. Oblivanje vetra me odnaša in gunca v desno in tudi rikverca. Ko sem le bolj zunaj, me začne spuščati in prilezem na letališče zraven Erza.

Zoranov let

Sedaj tudi na tleh močno piha. Erzo se malo križa, Boris pa izjavi, da me ni bilo apetitlih gledati…

Pospravljam, ona dva pa gor po LCja, kjer še pomagata Bajdi odmotati padalo iz šavja. Potem samo še pospravi.

Nazadnje se malo zaključno podružimo v Podpeči na torticah…

ob 6:57 vidim sporočilo…Piše Erzo…”Stol ali Dovška Baba ob 7ih pred BJ”. Uh prezgodaj, pa se zmeniva ob 7:30 za na Babo.

Avto napokava tudi z B opremo in se že peljeva v megli proti Ljubljani kjer pobereva še Štusa. Vse do Lesc smo se vozili v megli. Zapeljemo se čisto gor do rampe kjer parkiramo in nadaljujemo “on foot”.

1h15 in že smo malce pod vrhom.

S planinci še sklenemo dogovor za dostavo našega avta do campa in sledi počitek ali čakanje na baze ki jih ni.

Piha V in občasno navzgor. Erzo se naveliča čakanja in potegne, ga vzame in jadra. Tudi Štus ne čaka in se mu kaj hitro pridruži. Mene pa heca rikverc štartavat in ko onadva že lep čas drgneta Babo, se jaz še kar matram.

No pa mi naposled le uspe in me lepo vzame. Moja neizkušenost me kmalu spravi proti dolini kjer grem naprej le dobrih 15km/h. Dolinc je bil precej močan in bolj ko sem se bližal tlom počasnejši sem bil. Ampak rikvercal pa nisem!

Domnov let

Ko v daljavi gledam onadva mi je jasno, da jih še lep čas ne bo dol. Hitro pospravim in poiščem prvo oštarijo v Vasi. Najdem “bar in picerija Špajza”. Še spijem ne do kraja, že zanima Erza kolko doli piha. 5-6 mu pravim (kasneje mi pove da je bilo bolj 7-8) za njim izza ovinka Štus pristaja blizu campa.

Štusov let

Erzo pa bolj zadaj. Verjetno zaradi mojih ne natančnih podatkov 🙂

Erzov let

Še Erzove slikce in Štusov filmček dogajanja na Babi

Štusov filmček

Vse se lepo poklapa saj ne čakamo dolgo na naš avto.

Z vožnjo proti notranjski se odločamo o Zabreški, a se na koncu premislimo za Gozd. Mene odložita pri koči,

Domnov Gozd

Štus na šolski teren

Štusov Šolski teren

Erzo pa pravi da bo avto rešil. Pa še res ga je, tako kot jaz prej 🙂

Ko smo vsi na pristanku se mi začenja mudit, da ujamem še Ulovko preden se stemni. Če bi bil 10 min. prepozen nebi štartal.

Domnova Ulovka

In zopet se mi lepo izide s prevozom saj me po pristanku iz Ulovke pobere Mirko ki prihaja s Kovka.

Erzo ima rezerviran kombi v Lokavcu za Čaven. Oba z Mirkom potrdiva udeležbo in ob zmenjeni uri štartamo, da smo ob dogovorjeni v Lokavcu pri šoli. Tam presedemo v ParaKombi in jo mahnemo proti vzletišču.

Mirko in jaz sva pred tem od Erza dobila še navodila, da naj na štartu nič ne čakava in kar se da hitro v luft, da veter ne obrne kot prejšnji dan ko so nekateri odšli dol z avtom!

Seveda ga Mirko uboga in štarta prvi ter zajadra na levi strani štarta. Sledijo mu Valič, Jošt, Tom, Erzo, Vidmar, Volk, Ščuka in morda še kdo, ki mi ni poznan. Kot zadnja greva še jaz in Marko V.

Mirkov let

Štartam proti SV in takoj zavijem desno v upanju da dohitim glavnino pod katero sem na polici prišel prenizko in ves čas jih gledam od spodaj in upam da dobim kak prdec, da se jim višje pridružim (saj četudi bi ga dobil ga verjetno nebi znal izkoristit). Preveč sem upal in samo curil ter dokončno scuril v Vitovljah.

Domnov let

Večina jih pristaja na in pod Lijakom, Mirko je rešil ErzoBus, Ščuka se je pa še kar vozil tam nad Danijelom, še ko sva se z Mirkom pripeljala na pristanek.

Erzov let

Dan je še trajal in Planina je vetrovna tako, da smo kmalu na njej. Mi trije z Markotom V. v avtu in zadaj v drugem Tom P.in Volk.

Piha lepo močno. Erzo prvi (zgoraj na Planini nad Planino ?),

Erzov let

Tom drugi, Mirkota vzame kot si vedno želi.

Mirkov let

Lepo so jadrali. Ko sva z Markotom pripravljena veter pojenja. Marko, čaka in si premisli. Jaz potegnem kar naprej pa mi kar lepo rata 🙂 Ko se hočem razkomotit v sedež je le ta nekam čudno zategnjen pod perdo in ugotovim da so krivi pripomočki za samo reševanje v žepku za balast katere špona gas. Malo se trudim jadrat pa mi je neudobno tako da grem pristajat.

Domnov let

Na pristanku izvem, da je Marko pri štartu zapel v kandelaber in se je padalo zapletlo tako, da smo potrebovali lojtre, katere si je v vasi izposodil Marko. Dve zvezani lestvi 7-8m, Marko v rokavicah, vešč spopadanja z visoko napetostjo, spretno in hitro reši svojo M6 iz narodnega kandelabra

in dan je bil rešen.

Danes se prva Mateja pozanima, če se že kaj dogaja.  Potem se oglasi Erzo, kam da gremo (on namreč ne gre 🙂 ). Nato pa začne priganjati Slak za čim prej… In se skoordinira jata…

Mateja in Luka pobereta Slaka, po mene in okoli 10.30 smo iz LJU. Iz Borovnice Manca in Uki, na AC Logatec naložita še Borisa, na Unc po Mega in gasa dol na Vipavsko. Nekje pred Ajdovščino smo skupaj in do Lokavca. Naročenega imamo Vidmarja, za katerega pa se izkaže, da nima dovolj časa za vse naše kombinacije 🙂 ( na Kovku 10/14 burje, torej kaj bo,… če bo…).

Tako odšibamo gor kar s svojima avtoma in na start. Tu piha malo, skoraj nič (glede na Kovk), malo bolj z leve kot včeraj (kadar pihne), včasih tudi od zadaj. Modrujemo, se sončimo in čakamo na boljše čase. Vsake toliko se Luka in Mateja trdno odločita, da gresta čez 5 min naprej na Lijak.

Končno postavi Delux in po nekaj neuspelih dvigih (danes on testira Tritona, ki ga jaz sicer že od včeraj vozim od Ščuke nazaj Duletu 🙂 ) elegantno spelje proti SV in takoj desno okoli roba, Lijaku naproti.

Potem ima postavljeno Mega na istem mestu, nekajkrat neuspešno poskusi, ko začne veter za trenutke obračati celo z JV. Ostali začnemo razgrinjati po travniku dol, Mega pa se kuha in čaka na pihljaj iz SV. Končno ga dobi in neprepričljivo spelje v SV.

Jaz pa počakam na pihljaj z JV, ki pa ga skoraj ni več, tako da potegnem ob nekem trenutku, ko je pač najbolj temu podobno – in se lepo odpeljem nad spodnji plato. Malo za mano potegne še Luka na SV.

Najprej sem že nizko nad platojem, potem pa me zadrži in zavijem v desno in začne celo rahlo dvigati na prednjem robu. In se samo odpeljem ob pobočje in naprej. Majhni balončki me guncajo  gor in dol, vendar ob pobočju kar lepo drži in tudi dviguje, tako da se pripeljem okoli Kuclja le malo pod robom. Naprej enako in pridobim toliko, da se speljem čez Sekret nad kučico in pridem v višini Zmajarske. Prvič zavrtim pri vojašnici, nekaj naberem, potem pa še enkrat v močno zanešenem močnem dviganju na V robu na Lijaku (tu se srečava z Borisom, ki že pelje nazaj proti Čavnu). Naberem in se odpeljem do Danijela, spet naberem in do Škabrijela. Tu spet naberem in nazaj do Danijela, kjer se pa matram kar nekaj časa, pa ne naberem več dovolj, da bi priklopil Lijak. Nad stenami Lijaškega kotla še malo drajsam in vrtim, potem pa se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Luka. Boris se nekaj za Sekretom obrne in tudi pride pristati na Lijak.

Deluxov let

Mega pa pririne nazaj ob Čavnu in pristane pod Lokavcem.

Medtem zvemo, da so Mateja, Manca, Uki in Slak še vedno na Čavnu, saj je veter samo še SV in so zadostne pogoje za start zamudili 🙁 .

Jugoslav (po organizaciji Pohla) nas tri odpelje izpod Lijaka v Ajdovščino, kjer dočakamo najprej Matejo in (vmes v Lokavcu pobranega) Mega, kar nekaj časa kasneje pa Uki pripelje še Manco in Slaka (ki sta do mraka še nekaj telovadila s padali gori na startu).

Zaključno druženje ob pijači in pici, potem pa razlaz.

Burja. Čaven ali Lijak. Ob 11h Vrhnika: Lusja, Manca, Slak, Faaca. Manca odšiba s Slakom in mano proti Vipavi, Lusja pobere še Mega na Uncu.

Na pumpi pred Vipavo cela množica policajev (?), mi pa se koordiniramo: Čaven, Lijak ? Izbere se Lijak. Pri Vipavi opazim na Čavnu padalca. Ko smo mimo Ajdovščine, si mi trije premislimo in ven z AC in nazaj proti Lokavcu. Prihaja še Erzo s Kocom. Obrne še Lusjin avto, ko ugotovi inverzijo.

Na startu piha SV skoraj nič, občasni sunki. Postavimo. Odletim prvi in po začetnem liftanju začnem curiti. Ostali so v luftu kmalu za mano. Še Erzo in Koc postavljata, ko se jaz uspem rešiti že izpod spodnjega platoja.

Močna in ozka dviganja, zanešeno sem in tja (JZ in burja zgoraj). Vrtimo nad štartom in kočo, preveč visoko si ne upam (gledam Mega zgoraj…), ker se mi zdi, da bo više še bolj živahno (?) . Enkrat že peljem proti Kuclju, pa precej zgubim, nazaj, še enkrat naberem, potem pa za Lusjo. Občasno nabereva, nad ali pred grebenom. Okoli Sekreta precej zunaj. Mimo Zmajarske zgubim, pa spet navijem in naprej do Lijaka, kjer večina curi in pristaja. Malo nabiram na V robu, malo nad startom in vidim, da je Lusja šla nad Daniela in da lepo nabira. Še sam se odpeljem tja, ravno ko se ona odpelje nazaj na Lijak. Nabiram na Z pobočju, vendar tako visoko kot ona ne morem. Odpeljem se nazaj, pa samo curim, tako da scurim do uradnega pristanka.

Zoranov let

Medtem, ko pospravljam, pristaneta še Lusja in Faaca.

Faacov let

Mega se je odpeljal nazaj in toplandal na Čavnu (! 🙂 ), prav tako tudi Koc, Erzo pa se je odpeljal do Ajdovščine.

Erzov let

Slak je pristal (po vmesnem postanku na Čavnu enkrat prej…) malo pred Anjo, Manca v Lokavcu. Mega pride po nas pod Lijak kar od zadaj, zgoraj po grebenu, medtem Koc pomaga rešiti Mančin avto. Na koncu se vsi zberemo pri Anji na kratko zaključno druženje.