Padalska jata
Erzov let
Erzov komentar leta: Pinzgauer je zakon – brez njega ne prideš pod štart in še 150 višinskih metrov peš do štarta. Škoda le, da je generalni veter zgoraj sever (glej let Ovčar) – potem letim preko doline: občutek podoben kot pri letu s Kepe v Julijce, le da so tu nasproti Prokletije! Hvala za ta dan!
Po jutranjem obsežnem usklajevanju (Aladin ne daje ažurnih podatkov – ne dela OK), se na koncu odločimo za Krvavec. Jaz poberem Matejo, Luka je šel že zgodaj na Sorico.
Ob 11 h pod Ambrotom. Mega, Manca in Mirko pridejo z Ukijem. Vsi se zbašemo v LCja in do hotela.
Piha šibko, občasno z V. Postavimo pod hotelom. Luka javi, da na Sorici ni nič in da pride(jo) sem. Uki v luft, pa Manca, jaz in Mirko. Čez nekaj časa še Mateja in Mega. Manca se odpelje ven nad zgornjo postajo, nič ne nabere in se kmalu odpelje proti Ambrožu.
Uki, Mirko in jaz najprej malo drajsamo pod hotelom, pa nič ne naberemo. Prvi se odpelje proti Ambrotu Uki, tik za njim Mirko, potem še jaz. Za razliko od njiju, ki priklopita Ambroža na višini starta, jaz v grapi vmes pošteno potonem in pridem precej pod start. Ne morem se spajsati nazaj do starta, medtem, ko onadva lepo vrtita in po malem nabirata (matranje). Malo vrtim pod Ambrožarjem, potem nad Ravnami in v smeri Apna. Debele pol ure se matram, vendar kaj konkretnega več ne naberem. Še pol ure na Grajcu, naberem največ do 1000, ko pa se pripelje še Mega proti pristanku, imam guncanja dovolj in grem tudi sam na pristanek.
Zoranov let
Manca je medtem šla še enkrat gor z Lukom in drugimi. Mirko in Mateja tudi kmalu pristaneta.
Malo nakladamo in filozofiramo kaj naprej. Pristaneta še Luka
Lukov let
in malo za njim Manca z Ambroža.
Mega gre s prevozom reševat LCja. Uki pa je nabral in odpeljal do Kriške in nazaj.
Ukijev let
Ko pospravi še on gremo na pavzo k Tonaču.
Odločimo se za Ambroža. Uki se javi samo za šoferja in nas vseh 6 zapelje do starta, kjer je že Mega z LCjem.
Na startu malo čakamo, postavimo in odletimo: Luka, Mirko, Manca in jaz. Čez nekaj časa se za nami odpelje tudi Mateja (ki ji ni bilo preveč).
Takoj vsi lepo naberemo (eden več, drugi manj…) nad startom in za njim nad Jezerci in Kržiščem. Nekaj časa vrtim in nabiram; ko naberem do 2000, se odpeljem v smeri Možjance (direkt na Javorovega si ne upam, se mi zdi, da je preveč dolinca). Pod mano je Manca, ki močno zgublja in se hitro obrne nazaj na Ambroža. Ko sem že nad grebenom, se obrnem tudi jaz, saj me preveč požira. Nazaj in nad Lukenjskim grabnom spet naberem do cca 1800. Zdaj se pripelje mimo Igor Mlinar in še eden, tako, kot sem hotel jaz: vzdolž grebena na Možjanco. Vsi kar tonemo. Tik pred vasjo odvijeta čez na Potoško, jaz za njima. Pridem malo za njima na pobočje. Onadva drajsata neko nulo, jaz zgubljam. Odpeljem naprej pod Jakoba, pa nič ne zagrabi, tako da se predam in počasi pristanem pri jezercu v Preddvoru.
Zoranov let
Onadva malo nabereta, potegneta pod Kozlek, potem pa scurita tudi onadva. Igor pristane ob meni. Ko pospravljava, opazujeva na eni strani Luka, ki je uspešno obrnil Potoško in se vrača prek Zaplate
Lukov drugi
in na drugi strani Manco in Roka Žagarja, kako po malem nabirata ob Potoški in potem nadaljujeta pod Zaplato in Kališčem. Manca lepo nabere na Storžiču. Ko prideta Mega in Mateja po naju z Igorjem v Preddvor, Manca javi, da je pristala pod Gozdom.
Še po njo in nazaj pod Jenkovo lipo na zaključno druženje 🙂 .
Še pred našim odhodom na teren je na OLCju že Maretov Stol
Maretov Stol
Malo kasneje odleti Samsa Krn
Andrejev Krn
Damjan pa s Storžiča
Damjanov Storžič
Erzo na svoji črnogorski turneji že obira nove starte 🙂
Erzov prvi za pokušino
Erzov drugi – ponovitev
Danes Erzo odhaja na turnejo po Črni gori in se dogovoriva za zgodnji odhod na teren.
Pri Rutarju ob 9.45. V igri je še Jože Iskra, pa se z Erzom slabo uskladita, kje je Rutar/Rotar in tako sama v enoprostorcu odbrziva mimo Žužemberka do pristanka pod Pogorelcem, ki je zraven Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Koc s sestro (šoferko) že čaka. Ker je sestra še mlada in neizkušena (voznica), se vsi zbašemo v Kocov Clio (da morebitni avtomobilski problemi ostanejo v družini) in gasa gor (smer Rog, Pogorelec).
Na odcepu kolovoza se zbašemo ven in pešaka slabih 150m do štarta, tik pod vrhom. LC bi tu užival tik do pod vrh, ampak te skušnjave je Erzo preprečil že v LJU, zaradi prej navedenih razlogov 🙂 .
Štart kot v sanjah 🙂 : golf travica, podzidan plato, vetromer, zraven bivak/kočica s posodo, vodo, šporhetom, ni da ni !! Idealno za piknik. In zato ga lokalni letalci tudi uporabljajo, saj leti tukaj zadnje čase le redko kdo (recimo včeraj Koc 🙂 ).
Postavimo vsi trije in medtem malo bolj zapiha SV. Potegne Koc, pa jaz in Erzo. Dobim rahlo razrukano, vendar lepo dviganje in hitro sem že malo pod 1000. Še Erzo in Koc ostaneta spodaj 🙂 . Potem pa se situacija hitro spremeni: Erzo me nadleti, Koc vrti bolj zadaj, jaz pa najprej iščem, kako bi še kaj nabral, pa sem že na višini starta. Potem se trudim, da bi se vsaj obdržal, pa sem že pod startom. In potem gre dol z 2, veter piha direkt od spredaj (še malo zacvikam, da sploh ven ne bom prišel … zadeva me zelo spominja na eno od zadnjih Grmad, ko me je samo splaknilo po pobočju dol) . Ko le pridem iznad gmajne nad dolino, je čudovit razgled na Radeščico, pritok Krke, ki se, kristalno bistra, po preprogi vodnega mahu vjuga po dolini, po njej pa jate belih labodov. Fantastičen pogled 🙂 ! Po slabe pol ure me tik pred pristankom na uradnem pristanku zraven avta še pošejka in ko zlagam, vidim po klobasi, da piha malo jug, malo SV…
Ko se spravim v avto, Erzo javi, da je pristal v Soteski.
Erzov let
V bifeju pri gradu ga počakam, potem pa greva pobrat še Koca (Erzo je sicer že malo nervozen zaradi časa…), ki se je vrgel direkt nazaj čez Kočevski rog in pristal nedaleč pred Kočevjem 🙂 .
Kocov let
Dostaviva Koca domov in gasa LJU.
Novnov v povsem novem okolju in čudovitem dnevu. Neprecenljivo !