Padalska jataDanes pa končno spet en normalen start. Malo bolj pozen sem in sonček je že naredil termiko, ki piha lepo gor po griču (čeprav na cikle).
Potegnem in me vzame takoj in nizko čez prelom in desno mimo koruze dokler gre.
Malo potolažen po dolgem zaporedju napetih štartov.
Zdaj pa me mika na zaresno letenje (na Slivnico, ali pa tudi kam drugam…), če ne bo že danes JZ premočan (ker jutri bo definitivno).
Mega je že na hoji gor na Slivnico in bo s starta lahko le javil kako in kaj. Pokličem Jeana, če bi bil za stvar in si dava malo časa, da izveva žive info s starta in še preveriva različne napovedi za druge opcije (Vremščica, Slavnik ?).
Mega javi, da je na startu idealno, Jean je tudi za (čeprav je že malo naveličan vsakodnevnih dolgih letov s Slivnice 🙂 …) in se že peljem dol. Malo pred Pumpo Mega javi s svojega pristanka, da mu v zraku ni bilo všeč in da je šel dol, saj je bilo višje veliko vetra in tudi močna dviganja. Na Pumpo prideta, poleg Jeana, še Emil in Sašo, ki pa ju bolj mika na Racno (močan napovedani JZ na Slivnici po 13h). Ponovimo še Megovo analizo, kar ju samo še bolj prepriča za Racno. Midva z Jeanom pa v LCja in gor.
Na startu piha idealno 5/7-8 JZ, ko pa začneva postavljati, obrne bolj na Z. Niže doli najprej zalepiva mojega (od včeraj preluknjanega) Mentorja 5, potem pa se do konca pripraviva. Danes je Jean tisti, na katerega pade breme meni asistirati, saj mi je, po prvem neuspelem hrbtnem dvigu (veter medtem že pojača in kar dolgo časa čakam na primerne pogoje), treba padalo ponovno postavljati in naštelati štrikce.
V drugo mi uspe in me po obratu vzame kar z mesta, da se potem le počasi guncam naprej, stran od pobočja. Čutim močan nasprotni veter in sem ves čas v istem nivoju z rahlim dviganjem. Jean je v zraku takoj za mano. Ko zavrtim, je močan zanos nazaj, tako da po dveh obratih (toliko, da inštrument pokaže 16km/h generalnega JZ) spet rinem naprej nad dolino proti Cerknici. Na momente butne močno gor, pa tudi močno spusti. Potem pa le dobim neko počasno dviganje nad Cerknico, iz katerega pa padem po +200m in v neuspešnem iskanju naokoli počasi odcurim na pristanek pri Pumpi.
Jean je bil na grebenu precej višji, pa je nad Cerknico vse zgubil in tudi po neuspešnem iskanju zacuril, se poskušil reševati nazaj na pobočju, pa ga je to prizemljilo v Martinjak.
Ko sem pristal, mi je nenaden sunek vetra na tleh vrgel padalo čez zic. Začetni optimizem, kako hitro bom to rešil, se spremeni v uro razpletanja štrikcev. In to tako, da moram celo odpeti gurtne z zica in razpletati po PS…
Končno pospravim in od Pumpe poberem Jeana z njegovim avtom. Potem pa kar čez Grahovo na Slivnico rešit LCja. Pa gre Jean preverit situacijo na start in ugotovi, da je bolšja, kot prej. Čeprav piha idealno gor, me nobena stvar ne spravi, da še enkrat postavljam…
Bom vsaj kmalu doma, si mislim, ko vozim dol in na FS spremljam Jeana, ki lepo vrti in nabira.
Pa obstanem v stoječi koloni tik pred prometno nesrečo pri Brezovici za ves čas, ko Jean veselo jadra nad Cerkniškimi polji (1.45h).
Danes pa grem zgodaj iz treh razlogov: ker nisem mogel več spati, ker imam potem terapijo in ker me zanima, če bodo bolj zgodaj vseeno boljši pogoji kot včeraj kasneje (sicer so podobne razmere, kot včeraj z JV vetrom, vendar tako zgodaj še ne bo nobene termike po dolini).
Res je v dolini popolna bonaca. Na startu zgoraj le bežni prebliski jutranjega sonca (itak je še precej pokrito). Postavim in čakam, da bi v nuli dahnilo gor. Ker ne, potegnem na vso moč in gre padalo lepo gor, pa me vseeno slabo prime, da laufam praktično do roba in se vržem čez.
Malo dlje kot včeraj, ker me vsaj dol ni splaknilo…
Milan skliče zbor ob 12h pri Škorpijonu za Zavrh, kar je zame prehitro, saj imam takrat še terapijo.
Še sredi terapije že zvoni telefon in potem še večkrat, da po zaključku le vrnem klic Erzu, ki že nestrpno čaka na moj prihod (tudi on in Mega sta za kasneje).
Ob 12.45 me pričakata na Šodru in z Erzom gor. Mega mi nese padalo vso pot na start !!! Prva četvorka v sestavi Milan, Berto, Štusej in Grimšič ne morejo priti naproti, saj se namreč že spravljajo v zrak in z več ali manj borbe kmalu scurijo na uradni pristanek.
(Milan pa skriva let…)
No, komu v tem močnem kontra vetru spodaj še to ne uspe.
Seveda zato mi na startu malo posedimo. Občasni sunki termike sicer so močni (splošno pa je 3-4/5,5). Milan sporoča, da prihajajo s pristanka gor (še enkrat leteti… ali pa rešiti avte).
Ko pa se zadaj za startom začne nakuhavati, veter naenkrat precej pojača in pospešeno postavimo. Prvi v luft Erzo (še ob lepem vetru), vendar tudi on po kar nekaj borbe scuri.
Meni na startu pomaga Mega ponovno postavljati, saj večkrat neuspešno dvignem padalo v vedno šibkejšem vetru. Končno se enkrat le poklopi in padalo zadržim stabilno nad sabo (z lepo luknjo zgoraj na sredini) in speljem. Pa gre samo dol. Mi pa uspe pririniti do Škorpijona, kjer še malo vrtim tik nad hišami, dokler ne scurim.
Mega kar nekaj časa poskuša v še večjem brezveterju (baze zadaj so se posušile), dokler na koncu le ne odleti in se po nekaj matranja le nekako spajsa na dovolj višine, da se zapelje do Janezove vasi.
Med mojim pospravljanjem se na pristanek pripelje Dolenčev Domen, željan jadranja… Ker je prva četvorka izbrala varianto reševanja avtov, je Erzov avto na pristanku. Poberem ga pri pumpi, kjer že nabija o letenju na Slivnici (v kar ga po telefonu prepričuje Milan z zaključevanja delovnega procesa na Rakitni, s katerega se bo odpeljal direkt proti Cerknici).
Potem pa Erzo sheca Domna, da bo Slivnica boljša izbira kot Zavrh in da se zapelje do Šodra od koder odpelje še Erza naprej proti Slivnici… kjer pa ni bilo ne kruha, ne iger…
Pred redno terapijo mi ne znese, zato v Kižlovko takoj po njej. Pa si mislim, da bo termika že delala v pravo smer (pa še rahla inverzija je čisto spodaj). Pa spet po dolini nič in ko hodim gor (seno na strmini še ni posušeno…) tudi mir. Ko začnem postavljati pa spet pihne od Z, pa od SV, pa od zadaj. Ampak od spredaj so najdaljši cikli in mirno postavim.
In čakam nekaj ciklov, da se zares prepričam, kdaj je začetek pihanja gor. Potegnem in me takoj vzame, pa pred prelomom spusti, da spet polaufam in se vržem čez rob. V desno zavijem lepo in brez drame (kot včeraj), vendar me zlivajoči zrak spusti ob pobočju nekje ob sredini koruznega polja.
Res nič več ne razumem…
Potem se začnemo usklajevati za resno letenje. Milan je za Zavrh, Erzo kasneje določi Grmado (kar se tudi meni zdi bolje), vendar določi zbor ob 12h pri Balah, kar pa meni ne znese in se tam dobijo Erzo z Milanom, Mega in Jean in gredo gor.
Ko se odlepim iz LJU, so že na startu in po telefonskih info delujejo obetavni, zato se usmerim na Unc (sem že resno razmišljal o projektih). Pa mi že na Vrhniki javijo, da je Erzo scuril.
Ostali pa na startu še čakajo, saj piha nič ali od vsepovsod. Seveda se zapeljem na Uncu dol proti Planini in malo za mostom naložim Erza. Pa kar čakava, kaj bo, saj zgoraj vpeti Mega nikakor ne starta. Na koncu sporočijo, da pospravljajo, saj na startu na Grmadi že lep čas konstantno piha od zadaj dol. In da baje nadaljujemo na Slivnico, kjer da piha J.
Na Pumpo v Cerknico, kjer se zbašemo k Megu in gor. Pred nami vozi še Emil (ki je, tako kod jaz, tudi v dvomih glede tega J, ki ga javlja postaja). Ko pridemo na travnik, idealno piha gor.
Jean, Erzo in Milan takoj začnejo postavljati. Ko pa jaz odprem rukzak, zapiha z leve in tudi dol in tako ostane (nad Slivnico se dela večja baza in tudi naokoli se vse zapira z nastajajočimi bazami). Rukzak pustim napol odprt (Mega in Emil pa imata svoje še povsem zaprte) in modrujemo.
V enem trenutku, ko sije sonce, butne veter gor, Jean potegne in lepo dvigne, pa že po obratu laufa v spremenjenm vetru od zadaj, vendar lepo spelje. In malo pred startom dobi močno dviganje pod bazo (ga pa kar pošteno mečka). In nam kmalu izgine neznano kam. No, zvečer se na FlySafe pokaže, kam je izginil…
Potem še čakamo in čakamo… Erzo gre iskati srečo celo na V rob. Medtem pa tu za trenutek neha pihati s strani in od zadaj in Milan potegne in z rahlim vetrom od zadaj spelje. In malo pred startom dobi močno dviganje pod bazo (ga pa kar pošteno mečka).
Potem pa še čakamo in modrujemo in Erzo pride nazaj in čakamo še naprej…
Pride še nek nemško govoreči možakar v spremstvu žen(sk)e, ki postavi za Erzom in se še malo posvetuje o situaciji (tudi že prej se je, ko si je le ogledoval naše čakanje). Ko malo manj piha dol, Erzo potegne naprej in spelje, takoj za njim pa še tujec. In tudi bolj daleč zunaj dobi(ta) dviganje.
Milan javi, da je pristal na Blokah.
Mi trije z Emilom in Megom počakamo, da postavi in odleti še Jernejčičev Urban, ki ravno pride. Bolj ali manj se zapelje do Pumpe.
Midva z Megom po Milana na Bloke, medtem ko Erzo pristaja že drugič danes pri Hasbergu.
Do Pumpe, kjer se poslovimo in vsak po svoje…