Padalska jataŠe en lep, sončen in inverzen dan z neko šibko burjo oziroma SV. Kakšnih prevelikih preletov si ne obeta nihče (Lijak gotovo bo, pa tja nobenega ne vleče), zato se odločim za projekte v bližnji okolici Zavrha, saj se z Milanom in Dušanom dogovorimo za današnji sestanek z lastniki starta na Zavrhu.
Grem proti Rakitni in se na poti ustavim na temle novem startu (od lani…).
Piha z desne nek JV v hladu dopoldneva in temu primerno postavim. Potegnem in odletim na travnik spodaj.
Dušanu sem javil svoj prihod in se mi priključi pri ponavljanju njegovega včerajšnjega prvenstvenega.
Od zadaj se zapeljeva v SZ kot planote in odpešačiva na vrh travnatega pobočja, ki je v resnici bolj strmo, kot se kaže z ravnice.
Postaviva in v luft najprej jaz.
Potem pa še Dušan, ki izboljša »rekord« starta
Takole je odletel.
Pospraviva robo v LCja in sva že v odhodu, ko Dušan le vztrajno omenja lokacijo smučišča tu blizu, za katerega sem prepričan, da sem ga že odletel (Novaška gora) Pa se na koncu le razjasni, da je to nekaj drugega.
Zapeljeva se še bolj v kot, kjer sem pred časom že iskal nove možnosti, pa se izkaže, da so lokalci očistili takrat neuporabno poseko in jo spremenili v majhno smučišče.
Takoj se zapeljeva z LCjem po zamrznjenem travniku v pobočje (dokler gre) in potem peš na vrh vedno bolj strmega pobočja (pod vrhom Krimčka). Najprej mi Dušan pomaga raztegniti prav na vrhu in optimistično potegnem, pa je poseka le preozka za moje padalo, ki se pri startu zatakne v šibje in omahne v suhe veje in praprot.
Malo nižje potem kar nekaj časa trebiva Rooka, da je končno le ponovno pripravljen pod ozkim delom poseke.
Potegnem in speljem (z nepomembnim dodatkom praproti) po poseki dol in v izteku z ostrim zavojem v levo zapeljem v sam konec spodnjega travnika.
Vesel kot radio saj je novnovnov in še prav lep.
Sedaj pa v dolino do Škorpijona, kjer počakava ob kavi, da se nama pridruži Milan.
Z LCjem gor do vasi, kjer najavimo svoj »uradni« obisk po letenju. Tu gori piha lep S in ko pridemo na start je tudi tam lep, šibek laminaren veter iz doline, ki je že vsa v senci.
Postavimo in v luft: Zoran, Milan in Dušan. Drug za drugim se samo zapeljemo v dolino na pristanek v testiranju svojega glajda…
Potem pa gor na sestanek z lastnikom zemljišča o nadaljnjih pogojih uporabe starta…
Danes napovedan sicer pretežno sončen dan (s pooblačitvami v resničnosti na terenu) in grozno inverzijo do 1400, ki vse odvrne od akcije. Ker naj bi popoldne obrnilo na burjo oz. SV višje, pomislim na Nanos (bomo jadrali na V robu, potem pa okoli vogala v Vipavsko).
Kljub močni propagandni akciji za to idejo, se navduši le Mega. Vsak s svojim avtom se dobiva v Podnanosu in z LCjem gor.
Pri Anteni na vrhu nobenega SV – v resnici piha J, JZ (predvsem od termike, saj očitno sonce vseeno naredi svoje). Glede na videno se prestaviva nazaj po cesti dol in z robo peš gor na Grmado. Še vedno nekaj sonca in rahlo gor (z občasnimi kratkimi prekinitvami brezveterja) sicer že precej pokrito prot J in JZ.
Postaviva in v luft Zoran in Mega. Malo zavijem v levo proti Anteni in mi nekajkrat celo rahlo piskne gor, ampak nabrati pa v resnici ne morem. Ko vidim, da ne bo nič, se samo zapeljem tesno ob pobočju v smeri Vipave. Dokler gre. In gre celo malo čez Famo do zadnjih koruznih štrcljev…
Mega pristane pri avtu
in je kmalu pri meni.
Zapeljeva se gor po LCja in se razideva…