Padalska jataSedaj v smeri Sostrega in Sadinje vasi, kjer je na desni lep, gozdnat grič Marenček. Ker naj bi pihal še SV, najprej na to travnato strmino na S strani hriba.
Pa mi piha z desne in za vrat (po hribu dol). Nekajkrat poskusim dvigniti, pa mi ne uspe odleteti.
Potem razgrnem na bolj položnem malo niže v smeri proti V.
In ko pihne, lepo hrbtno dvignem in se zapeljem na ravnino na dnu pobočja.
Še na drugo stran griča skozi Podmolnik. Pobočje je tu obrnjeno na jug, vendar pa piha poševno gor nek JV, ki ga je prebudilo rahlo sonce, ki se je prebilo skozi »meglo« saharskega prahu (kot danes javljajo meteorologi).
Čeprav je »start« primerno strm, pa se pobočje že po nekaj metrih prelomi v visoke stopnice širokih teras (moja duševna mora…).
Nekajkrat Rooka lepo dvignem, pa mi ga veter vedno prevali na eno ali drugo stran, ne da bi ga sploh lepo začutil nad sabo. Veter tudi precej spreminja smer in moč.
Ko ga končno postavim bolj poševno na pobočje proti JV, pa ga le uspem enakomerno dvigniti, speljem čez teraso in se zapeljem v dolino spodaj.
Ko hodim gor proti LCju, pa veter pošteno pojača…
Danes je še napovedan lep dan z JZ, ki bo zvečer obrnil na SV s poslabšanjem. Erzo bi po včerajšnjih uspehih kar počival na lovorikah, pa ga le zbezam na sonček, da si malo okrepi imuniteto z dodatki vitamina D…
Plan je nekaj projektov v Brkinih, potem pa na Vremščico še jadrati.
Pojetov Jože pa že od zgodnjih ur obdeluje Slavnik.
Tu je sedaj prva lokacija, ki jo najde Erzo – in seveda položna v njegovem stilu.
Le stopnice teras so malo bolj nizke, zato mi uspe odleteti že v drugem poskusu.
Za Hrušico najdeva naslednji (res lep) grič, na katerem pa pošteno piha V (od Ilirske sem), kar pomeni praktično popolnoma z leve. Zato se umakneva v dolino proti Malim Ločam, kjer občudujeva čudovite travnate gričke.
Najprej do prvega na koncu travnate doline in gor kar peš z robo rinfuzo, LC pa ostane v dolini.
Piha idealno gor po idealnem startu (le spodaj je nekaj dreves in šavja, ki bodo malo ovirali…). In Erzo potegne.
In potegnem še jaz.
Po dolini le malo nazaj proti Malim Ločam, kjer je na levi pobočje Poličjega hriba. Parkirava nekje na srednjih terasah in Erzo s polnim gasom gor, prav na vrh pod šavje na visoko stopničastih terasah.
Piha z leve in poševno dvigne padalo v zrak in po rakovo odleti, preskoči šavje in je svoboden kot ptica.
Meni videne akrobacije niso všeč (sploh terasa) in grem malo niže, kjer je gladek travnik.
