Padalska jata

Danes še en gnil dan. Čeprav zjutraj malo kaže na izboljšanje, je realna situacija v Kižlovki taka, da je močvirje še večje, megla skoraj do tal in tudi pot gor in start sluzast za crknit.

Ker rahlo diha z leve V (inverzija na 500, generalno pa skromen JZ) postavim poševno na pobočje in že ko si natikam tangice, so te mokre in blatne samo od dotikanja tal.

Potegnem, vzorčno speljem in se tudi mirno, brez ustavljanja zapeljem v močvirje spodaj. Danes kar drži, tako da lepo stopim v travnato vodo in hitro naberem Rooka, ki leži v brozgi za mano.

Danes pa neobetavno dežuje že od noči. Ko pa nepričakovano poneha, takoj »odlaufam« v LCja (in to s tako naglico, da v stanovanju celo pozabim bergle…).

Potok Kižlovka ima spet ogromen vodostaj in dolina zgoraj je eno samo močvirje. Veter spet močan V po dolini dol (kot običajno je generalno sicer močan JZ, sploh z višino).

Na poti gor razmišljam ali pristajati z vetrom, ali ne, saj so oblačila na frišno oprana. Pa si obljubim, da se bom maksimalno potrudil in polaufal ob pristanku – to je važnejše kot ponovno pranje…

Postavim proti V, poševno na pobočje in lepo startam. Takoj, ko sem v zraku, me močno spusti, potem pa se tik nad tlemi (močvirjem) z vetrom zapeljem dokler gre. Močno zabremzam in polaufan nekaj korakov in stoje do gležnjev obstanem v vodi, medtem, ko se Rook zapelje čez mojo glavo naprej v vodo.

Danes spet deževno jutro, super za fizioterapijo. Ko pridem domov, pa dež poneha in takoj po mokrih cestah pod Kižlovko, kjer ni danes nobenega vetra (še vedno čez SLO močan JZ in oblake višje nosi ekspresno). Med racanjem gor pa se celo oblaki malo razkadijo in griček obsije sonce.

Ko postavljam vlažnega Rooka, sonček prav pripeka in ga kar malo posuši. In občasno že pihne močno v sunkih po hribu gor iz prave smeri (JZ). Tako lahko padalo hrbtno nemestim z vetrom v zidek in ob naslednjem sunku tudi hrbtno dvignem in stopim v zrak. V zraku pa me ta sunek živahno pogunca, pošteno ustavlja in spusti na tla še pred LCjem.

Še malo groundhandlam (v močvirju) preden pospravim.

Na poti domov pa še debata s Frenkom o naši »disciplini« kratkih letov (s krtin), ki gre nekaterim zelo v nos…

Ko grem zjutraj na fizioterapijo, rahlo dežuje in čez SLO zelo močan JZ. Ko končam, pa se vračam proti domu celo brez rosenja in zato takoj pod Kižlovko.

Spet je vse sluzasto in ko stopim iz LCja pošteno piha po dolini dol (SV). Na startu enako, zato postavim poševno proti V. Čakam, pa ni sprememb, zato poskusim in mi uspe dvigniti v prvo, z »laufanjem« močno v desno, kamor mi zanaša Rooka.

Presenetljivo, da lepo odletim in se zapeljem v dolino na desno v pristanek s kar močnim vetrom v hrbet.

Tokrat je bil veter v hrbet premočan, tako da mi, kljub lepemu sonožnemu pristanku in močnem zaviranju, odnese padalo naprej, da mi zmanjka korakov in me potegne na nos v mokro travo…

Danes že zjutraj v pričakovanju dežja, ki pa ga še kar ni. Zato hitro pod Kižlovko, kjer, kljub napovedi orkanskega JZ (malo višje), piha rahlo po dolini dol (od SV).

Ko racam gor, rahlo porosi. Coto Rooka (danes je že kolikor toliko suh) postavim proti levi (pihne od zadaj, pa z leve, pa skoraj nič) in hočem natančno preveriti vse štrikce, ko začne škrebljati po padalu.

Zato raje hitro potegnem, ga lepo dvignem (čeprav ne vem od kod trenutno vleče…), šolsko startam in se odpeljem v rahlem dežju v dolinico.

Nabrana cota je že spet mokra, ampak ko se zbašem v LCja, spet samo rahlo rosi.

In se zapeljem na kavico z Edom, da malo pokomentirava najino trenutno rehabilitacijsko stanje…