by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 190601 Zavrh P2534 12:30:44
Po nekaj dneh monsunskega dežja je bil včeraj končno spet dan brez, seveda pa z napovedanim močnim SV. In taka je tudi današnja napoved, zato ziheraško predlagam spet Zavrh.
Erzo je najprej za in ker naj bi z dnem veter jačal, razpišem zbor na Šodru ob 10.30. Ko se začnemo že zbirati, Erzo začne lobirati za Lijak, vendar sta za tja dol le on in Planinšek in tako se na Šodru na koncu vsi odločimo za Zavrh.
Mega, Erzo, Planinšek in jaz z Jožetom do Škorpijona, kjer se razbremenimo enega padala, ki ga prevzame Štusov Dušan in z Milanom za nami gor.
Na startu piha že kar močno in takoj začnemo postavljati. In v luft Planinšek, Poje, Erzo in Mega. Potem pa vedno bolj konstantno piha skoraj brez popuščanja.
Meni ob prvem dvigu vrže padalo nazaj na šavje. Med obiranjem po nekaj poskusih odleti Milan, Dušan pa ima podobne težave kot jaz. Šele v tretje uspem stabilizirati padalo.
Takoj ko stopim čez rob, pa me samo odlifta gor. Malo za mano uspe še Dušan. Levo proti Trebelniku nekaj nad grebenom gunca Janeza in tudi mene močno dviga v tisto smer. Ker se oblaki nad nami kar ekspresno vozijo od SV, se ob pobočju peljem samo naprej, dokler se dviganje ne umiri. Erzo je prišel prenizko pod greben in že scuril na pristanek.
Tudi Milana vidim nizko spodaj. Samo podaljšam v smeri Bistre, v upanju, da bom pobral na Javorču. Pa tu ne najdem nič in samo podaljšam čez AC do glavne ceste proti Šodru.
Čez nekaj časa Mega javi po postaji, da ima dovolj in se odpelje čez mene do Hribov in tam pristane.
Razen Jožeta, ki zapelje kolikor lahko za Borovnico v smeri proti Zabočevemu,
vsi ostali pristanejo na uradnem pri Škorpijonu.
Ko pripešačim do Šodra, je nekaj minut za mano tam s štopom tudi že Planinšek in potem še Mega. Ostali rešujejo logistiko na Zavrhu.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 190526 Konjiška gora P2533 13:52:02
Danes je napovedano podobno kot včeraj: opoldne bo že vse pokrito in krajevne plohe in nevihte. Ampak Erzo najde luknje na Štajerskem okoli Slov.Konjic (»tam bo sigurno sonce…«) in okoli 10h me z Milanom snameta pri mojem Hoferju.
Do Celja, kjer je res še veliko sonca in na levo proti Frankolovemu. Danes je tu, na pristanku pod Konjiško goro, predvideno druženje štajerskih padalcev s piknikom (in žegnanjem padal). Padalci se že zbirajo in čevapčiči se že pečejo.
Tu je tudi Janez Planinšek in mi štirje uspemo s prvim kombijem gor na start. Med prvimi tudi postavimo in odletimo v kar občuten V, ki zunaj piha z leve: Janez, Erzo, jaz in Milan.
Takoj levo od starta začnem nabirati in v nekaj etapah naberem do 1700, tik pod bazami. Potem pa proti V vzdolž grebena z nekaj vmesnega popravljanja višin. Generalno pa dosti več zgubim, kot pridobim in pririnem nad AC z 900. Na griču čez AC (kjer se Konjiška že zaključuje) ne dobim nič, nazaj pa dobim rahlo dviganje, zato odpeljem nazaj v smeri starta. 1200 je vse kar še vidim, potem pa samo še tonem, dokler se v obupu ne vržem čez sedlo nad Konjice in po nekaj obupne borbe zacurim na (sveže poraziran) travnik.
Minutko potem, ko let objavim in začnem pospravljati, me pokliče Kolarjev Robert, ki je tukaj na obisku pri žlahti.
Milan pa se javi, da je prvič že pristal in da gre še na eno rundo gor.
In ko pospravim, je Robert že pri meni, da me z avtom dostavi v Frankolovo in sam nadaljuje proti LJU.
Planinšek javi, da je pristal v Dobrni.
Malo kasneje pristane Milan v drugo.
Ko ga čakam, da pospravi, poskušam ugotoviti, kje je Erzo: postaje itak sploh ni imel, lokaciji pa se tudi ne da slediti, tako da je edina informacija Planinškova, da je bil Erzo nizek nad AC (kjer sem tudi jaz malo za njim obračal) potem pa je bogve kje…
Z Milanom greva rešiti Planinška v Dobrno in nazaj. Še malo gruntamo, kaj nam je storiti, potem se midva z Milanom odpeljeva proti LJU. Ko pred mojim Hoferjem že razmišljava, da bi sprožila iskalno akcijo (saj je ura že pozna in sedaj gotovo ne more biti več v zraku), se oglasi iz okolice Dravograda, kjer je napolnil svojo novo 100-tko…
Pozno zvečer ga (po prihodu s prevozi) zapeljem še do njegovega avta na Brezovici…
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 190525 Kresniški vrh P2532 13:55:07
Jata se danes dogovarja za Slivnico (čimprej, preden bo zakuhalo), midva z Alenko pa za avtomobilsko pohajkovanje po gričih nad Savsko dolin (z možnostjo obiska kakšnega še neuresničenega starta).
Najprej po desnem bregu Save skoraj do Kresnic in čez Ribče po J pobočjih nad Savo gor do Katarije. Najprej ogled cerkvice Sv.Miklavža (lahko rečemo tudi nad Moravčami, saj nama mimoidoča planinka razloži, da okoliške cerkvice spadajo pod Moravče) – med drugim zavetnika savskih brodarjev.
Potem pa malo niže nazaj na travnik/start, ki je še nepokošen. Ampak to ni najhuje; najhuje je, da piha od leve, desne ali od zadaj, le od spredaj ne (kljub napovedanemu J, JZ). Se pa vreme vidno kvari, saj je proti J in LJU že vse pošteno temno in nakuhano.
Počasi nazaj dol, čez Savo in čez Kresnice gor na vrh do letalskega navigacijskega sistema. Zdaj sem tu gori že četrtič (prvič je Erzo kao malo groundhandlal in ta start odletel, potem pa sem bil še dvakrat v povsem napačnem vetru). Danes pa piha rahlo od LJU (= od Z), je pa visoka trava, da o travnatih terasah (na katere sem že pozabil) sploh ne govorim.
Kar nekaj časa cincam in gruntam (sploh ko prav blizu zagrmi), ampak tako primernega vetriča tu gori še nisem doživel in to je treba izkoristiti. Postavim Mentorja 3 z Alenkino pomočjo.
Ob prvem (hrbtnem) dvigu se zavalim nazaj čez drugo polico. Naslednjič potegnem naprej in po nekaj poličnih poskokih speljem (sam sebi ne morem verjeti, da mi je ratalo). Prav nizek se zapeljem čez šavje in drevesa (ki so v teh letih še zrasla) do prelomnice, potem pa na desno ob pobočju v nepozabnih razgledih nad Savo.
Ker je v Ribčah prekrasen pokošen travnik, zavijem tja čez Savo in pristanem. Novnov !!!
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 190524 Lijak P2531 17:12:27
Včeraj se dogovarjamo za današnjo Ivanščico, pa se zadeva s kombijem sfiži. In čeprav je šofer za osebni avto zagotovljen in Erzo spodbuja, me nekako ne vleče (čeprav je napoved res dobra). In odpovem udeležbo in kmalu ugotovim, da tudi Mega in Milan ne gresta.
In ker se Mega sprosti šele ob 12h, se ob 11.30 na Železniški dobiva z Milanom in ga ob uri čakava na Uncu. Vmes se usklajujemo še z Jeanom, ki navija izključno za Slivnico. Ker pa je v okolici že vse nakuhano in tudi napoved pravi, da bo tu kmalu nevihta, se mi trije raje odločimo za Lijak (kjer je danes napovedana dosti manjša možnost padavin, kot včeraj). Strinjam pa se tudi z Milanom, ki si želi bolj sigurnega letenja in nabrati čimveč km (računamo na Kurirčka…).
Po Vipavski (danes smo 2 uri kasneje) že precej baz (podobno kot včeraj) in pod Lijakom smo že kar v dvomih o svoji odločitvi saj stanje ni ravno v skladu z napovedjo. Sploh ker skoraj uro čakamo, da Aleša (ki je za danes zaključil s furami) nadomesti Herman in nas zapelje gor, ob tem, da se nebo vedno bolj zapira in temni proti Čavnu (na Nanosu pa že dežuje).
Na startu piha idealno in takoj postavimo in v luft: Mega, jaz in Milan. Mega kar nekaj časa sem in tja išče dviganje, jaz vztrajam na V robu in zagrabim steber do 1200 in ven nad ravnino, kjer popravim še na 1300. In potem, podobno kot včeraj, nad ravnino bolj ali manj uspešno iščem stebre.
Ko sem bolj zunaj pred Čavnom, vidim dežno zaveso na koncu Čavna in zapeljem nazaj nad start in do Škabrijela. Tu se spet matram v nižinah tik ob vrhu in ne znam pobrati. Pa nazaj na Danijela in na start in potem spet v višave in do Zmajarske. Proti Ajdovščini še vedno dežna zavesa, zato še enkrat do Škabrijela.
Vmes nekajkrat srečam Milana, Mega pa se javlja iznad Nove in stare Gorice. S Škabrijela se že zapeljem ven nad dolino proti pristanku, pa dobim lepo dviganje do 1000 in se odpeljem daleč ven do Rožne doline. Mega javi, da je pristal na uradnem, o Milanu ne duha ne sluha.
Na poti nazaj na pristanek vidim, da je proti Ajdovščini in Nanosu vse v soncu, pa se prenizek spomnim, da bi lahko sedaj brez skrbi odpeljal vsaj do Kovka…
Je pa to naredil Milan…
Ko z Megom pospraviva, se odpeljeva z Milanovim avtom in gapobereva ob cesti iz Lokavca.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 190522 Lijak P2530 14:58:40
Danes zjutraj pa panika. Je treba čimprej na start, saj bo potem pokrivalo in tudi padalo.
10.10 na Železniški Erzo in Milan. Presedemo k Erzu in na Unc, kjer že čaka Mega. In naprej. Buzet zaradi napovedanih opoldanskih ploh odpade že v jutranji selekciji, na Gorenjsko pa, kljub napovedani boljši termiki, ne vleče nikogar od nas, sploh ker je više napovedan SZ. In tako mimo Vipave (okoli Kovka že kar nekaj temnih baz, Nad Čavnom že visoko razvita ogromna črna gmota) vozimo na Lijak.
Mesta v Hermanovem kombiju nas čakajo in gor. Na startu, poleg nas in štajerske odprave, le še nekaj tujcev. Takoj postavimo in ko spet malo lepše pihne gor, odletimo: Erzo, Mega, Zoran in Milan.
Mega nam pokaže krasen steber pred Oknom in vsi štirje v njem navijemo v višave (jaz do slabih 1200). Erzo naprej proti Vojašnici (Čaven je pokrit s črnimi gmotami in tja me ne mika), Mega ven nad dolino, Milan proti Danijelu.
Tudi sam zapeljem ven, pa ne dobim poštenega dviganja, zato nazaj k pobočju in z nekaj matranja spet dovolj visoko, da zapeljem do Vojašnice. Vidim Mega daleč zunaj proti Braniku in za njim nad ravnico (sploh se v sebi odločim, da bom danes vozil bolj zunaj v iskanju dviganj pod bazami) . Pa generalno zgubljam in potem popravljam nad Ozeljanom in se zares rešim šele nad Šempasom. Raje se umaknem nazaj proti startu in čez na Danijela in proti Škabrijelu.
Tu pa me oblivajoči Z nizko pod vrhom ustavlja in tlači dol, tako da grem nazaj drajsat Danijela, kjer se mi pridruži Mega (ki je prej najavljal, da bo že scuril na povratku s Trstelja). Malo vrtiva skupaj, pod nama je Milan.
Erzo je medtem že pristal v Ajdovščini.
Še malo vrtim nad Ajševico in spet gre vedno bolj gor, hkrati, ko je vse vedno bolj črno in pokrito. Milan se zapelje na pristanek.
Nekaj za njim pride na pristanek iz smeri Škabrijela še Mega.
In potem pristanem še sam.
Ko začnemo pospravljati, začne kapljati… Ko se vozimo proti Ajdovščini po Erza pa vliva na polno…