Sedaj pa ni več nobenega pravega vetra in skozi Litijo nazaj in gor v Bitiče. Ker sem včeraj detajlno naštudiral dostop in si start ogledal z avtom (navigacija do tega starta ne dela prav, saj kaže cesto, ki je v naravi ni), pustiva avto pri zadnjih hišah vasi in peš gor. Sedaj nosim Mentorja3…

Ko prideva na vrh travnate jase, se še Erzu (specialistu za ravne travnike 🙂 ) zdi tole pa res zelo zelo položno. Piha pa rahlo gor in Erzo takoj postavi, medtem ko sam cincam in si ogledujem varianto v desno. Oba sva si enotna, da je varianta v desno (sicer bolj strm začetek, pa potem dolgo položno pobočje z gmajno) bolj tvegana in Erzo se odloči, da bo poskusil naravnost (kot je tudi Planinškov Janez v originalu odletel).

In ob lahnem vetrcu potegne in laufa in laufa in vleče in ga že malo dvigne in ga po nekaj nadaljnjih korakih vzame in leti. Vidim, da spelje mimo hiš in potem kar nekako drži višino … in je tudi čez drevesno mejo spodaj.

Medtem pripravim Mentorja 3 in čakam na vetrič, ki sedaj piha z desne od Z. Vem, da imam le en poskus, saj drugega laufanja ne bom zmogel. Erzo javi, da je pristal in da je šlo zelo na tesno na obeh kritičnih mestih (to mi ni ravno spodbuda…).

Erzov let
Komentar leta:Po prvem jadralnopadalskem obisku Bitič 16.3. 2017, ko se pred nočjo nekaj mečem na glavo, seveda pride za mano obvezno Poje. Potem pride na Silvestra 2019 lokalni matador Planinšek, ki si, upam, vzame več časa in odleti prav z vrha. To zgleda tako: položen štart s prelomnico po 30 m, če odletiš tam še zmeraj ni gotovo da bo šlo čez; vsaj pri meni: prva drevesna meja 2 m čez, druga drevesna meja 3 m čez, potem pa še gozdni rob…noro mija komplet. Hvala Janez. In ko me nafehtani [19.2.2020 17:26]
Janez Planinšek : Čestitam, pa še rekord štarta. [19.2.2020 17:55]

 

Ko neha pihati z desne, zalaufam in laufam, laufam in Mentorja res počasi začutim nad sabo in potem celo dobim občutek, da nosi del moje teže in počasi celo zalaufam nad tlemi. Pobočje se malo spusti in se mi zdi, da me dvigne in lepo nad višino hiš se zapeljem mimo njih po desni strani.

Kar naravnost na travnat plato spodaj, kjer ciljam na najnižja drevesa v gozdni meji, da me lepo dvigne in se brez skrbi z bogato višino zapeljem čez drevesa in prelomnico.

Naprej pa je samo še sprostitev in uživanje nad dolino Save do pristanka pri Hotiču.

Zoranov let

Med pospravljanjem Erzo že nafehta prevoz za gor.

In potem se, po današnjem fenomenalnem zaključnem letu, samo še sproščava ob kuhančku v zahajajočem soncu…

Danes napovedan slab dan – poslabšanje od Z – z dežjem ponekod in nekaj V.

Odločim se za projekte in se odpeljem v okolico Litije.

Najprej tale Planinškov start nad Spodnjim Hotičem. Skoraj šolski teren. Piha lepo gor.

Potegnem in lepo odletim v dolino ob glavno cesto.

Zoranov prvi let

Potem se odpravim v raziskovanje bliže Litiji in najdem neke čudne lokacije, kjer pa tudi veter ne piha prav. Po ogledih z vseh strani na koncu odstopim.

Naprej skozi Šmartno v že znane hribe pri Bogenšperku, pa veter piha na obeh potencialnih startih od zadaj (?=JV), pa še deževati začne.

Odstopim in se peljem nazaj proti Litiji, ko dež poneha in vidim tole strmo krtino nad Malo Kostrevnico. Z robo rinfuzo na vrh.

Piha kar močno po dolini – JV. Hrbtno ga dvignem in stopim čez rob v zrak. In se počasi zapeljem naprej v dolino.

Zoranov drugi let

Ker ni več dežja grem malo nazaj in vidim travnata pobočja na levi nad Veliko Kostrevnico. Od zadaj se zapeljem gor in više proti vrhu tudi lepi travniki.

Zato najprej na vrh tegale, levo od vasi Rodni vrh. Žal piha dokaj z leve, vendar močno, da ga hrbtno dvignem in stabiliziram in se potem v desno poženem dol po precej položnem pobočju.

Pa le speljem nizko nad tlemi in z vetrom nazaj v globljo kotanjo, kjer obrnem v veter in pristanem.

Zoranov tretji današnji let

Po vmesni cesti z LCjem dol proti travnatemu pobočju, videnem prej iz doline.

Pa me spet ustavi lepa poseka proti dolini v levo pod cesto.

Postavim in v idealnem vetru hrbtno dvignem in se zapeljem v dolino čez trofazno spodaj.

Zoranov četrti let