Končna se ta SV/burja začne umirjati in lepa termika, ki je danes napovedana, naj bi (predvsem na Primorskem) okoli 14h že premagala splošni veter. Najprej je v igri samo Lijak, potem se Milan spomni še na Zavrh, v katerega tudi jaz še bolj verjamem.

Ampak na koncu vseeno prevlada Lijak. Ob 13h na Železniški Erzo, Dule in jaz k Milanu do Logatca, kjer presedemo v avto Boštjana Kavčiča. In čez Kalce gor in čez Col dol, saj je AC pod Nanosom zaprta v našo smer. Aleš nas čaka s še štirimi potniki in gor.

Na startu kar konkretno piha in z Erzom takoj postaviva, medtem ko ostali trije cincajo. Erzo v luft, takoj za njim jaz in v lepem liftanju nad greben. Pred startom in na Z pobočju, desno od starta najprej lepo naberem(va), potem pa se začne curaža. Erzo poskuša na V robu, pa je ob povratku že kritično nizek. Inverzija (mrč, ki je bil ob prihodu nizko nad dolino) se začne dvigovati nekje na višino starta in potem je samo še borba tu in tam do plafona, ki nas ustavlja.

Tudi ostali (na startu je po najinem odletu veter popolnoma usahnil) se počasi spravijo v luft.

Po napolnjeni uri pristane Erzo.

Erzov let

Ko se meni napolni ura, tudi sam zapeljem dol, pa dobim na spodnjih obronkih spet neko dviganje, tako da drajsam še okoli ½ ure v zahodniku, ki ga je pri tleh kar nekaj (celo naberem spet do starta), da končno pristanem.

Zoranov let

Boštjan pospravlja zraven mene.

Boštjanov let

Kmalu pristane še Dule.

Duletov let

Milan pa se z vetrom odpelje do Šempasa in nabije Erza (ampak to bi lahko naredili tudi ostali in potem bi bil vrstni red drugačen 🙂 ).

Milanov let

Danes (kot je tudi v soboto in nedeljo) v višinah še vedno nabija SV, v nižinah pa naj bi bilo manj vetra. Zato nadaljujem tam, kjer sem v petek končal. V petek je tu rahlo kapljalo, danes pa je pretežno sončno.

Ampak nov udarec: vrh griča, kjer je Erzov start in Pojetova ponovitev v dveh fazah, je danes preorano polje. Domačin opazi moje obupano ogledovanje od spodaj (v resnici ga zanima, kaj počenjam tukaj) in mi svetuje, naj se od zadaj le odpeljem gor, saj čisto na vrhu, kjer je svet njegov, ni zorano (in me pooblasti, da lahko delam gor kar hočem). In se res naokoli zapeljem gor.

Na vrhu, ki je skoraj ravnica res ni zorano in bi se dalo postaviti in potem odlaufati po frišnih gromadah zemlje. Toda udarec za udarcem: piha popolnoma z desne nek J, JV, namesto SV. Pa si grem ogledati še desno pobočje pod šibje in tam bi se dalo odleteti tudi v J smer.

Postavim, počakam, da lepo pihne gor, ga hrbtno dvignem in poletim v dolinico.

Zoranov let

Reinfuzo v LCja in na nadaljne oglede.

Naslednja lokacija (tip Erzove zloglasne terasaste konfiguracije) je spet namenjena S, SV vetru) piha pa strogo od zadaj in od strani. Nekajkrat poskušam, ko veter usahne, pa mi padalo vedno odrola naprej ali na stran in celo dol čez teraso. Ko me enkrat še pošlepa sunek vetra imam zadosti za danes in si odtlej samo še malo ogledujem okoliške griče…

Danes pa veliko SV in S vetra z višino pa še narašča tudi do 100km/h. Pri tleh v nižinah manj vetra. Sicer pa pomladansko s sončkom in oblaki (in občasnimi kapljami ponekod po SLO). Ker je generalno suho, je danes zame za projekte.

Najprej sem nameraval na Gorenjsko, kjer naj bi bilo vseeno več sončka, pa je po postajah mestoma prbijalo tudi pri tleh, tako da se obrnem na Dolenjsko.

Na temle griču sem že bil enkrat v blatu in mokroti, danes pa je vse v sončku in suhih travah (in preoranih poljih). Na vrh grička mi piha strogo z leve (kar je J), čeprav oblake nosi v skladu z napovedjo ekspresno od S.

Počakam, da se  za trenutek umiri, potegnem malo postrani in speljem in se zapeljem v dolinico.

Zoranov skok

Naberem padalo in na pobočje nasprotnega griča. Na vrhu je Erzo originalno startal na S (kot sem tudi jaz nameraval glede na napoved vetra). Ker pa pri tleh še vedno piha J (torej v hrbet), postavim na drugo stran travnato-poljskega pobočja.

Potegnem in se odpeljem v dolinico iz katere sem prišel gor (tako bo logistika še enostavnejša…).

Zoranov skok

Naberem in gor na prvotni grič, kjer imam LCja.

Potem sem se še malo vozil po ogledih, pa sta bili prvi dve lokaciji zame neužitni (tiste položne Erzove terase…), da ne govorim o vetru v hrbet (tu pa je sedaj pihalo od S). Potem pa je začelo še malo kapljati in sem raje zaključil…

Danes še podobno kot včeraj, pa v Vipavski vsaj malo manj megličasto kot včeraj. Inverzija na cca 700 in še ena majhna kljuka na 1600 (nad 1600 pa lep gradient s S, SZ), po napovedi naj bi se čez dan vse to zglihalo…

Prva ideja je Čaven, pa ni nobenega zanimanja. Milanu se zdi preveč tvegano in bi šel raje na njemu bližnji Gozd, Erza pa Primorska trenutno itak ne zanima in je od včerajšnjih pogovorov računal na Krvavec. Ker pa je na Gorenjskem po PP napovedanega kar nekaj SZ, ki naj bi z višino in dnevom samo naraščal (in stanje na terenu to potrjuje), se mi zdi, da Krvavec danes odpade. In se Erzo odloči, da gre z Milanom na Gozd (ki pa bo po moje tak, kot včeraj in me sploh ne mika).

Nekaj po 13h smo zmenjeni pod Gozdom. Tik pred odhodom še govorim s Simeonom, ki me spodbudi, da je tak SZ, kot je danes (4/5 na stolpu na Krvavcu, više bo resda najbrž močneje…), idealen za Kalški greben z vrha Zvoha…

Med potjo po telefonu lobiram ona dva v drugem avtu za Krvavec, ampak ju ne premaknem… Samemu pa mi res ni  in tako nadaljujem pod Gozd. S Sovanovim kombijem na Gozd in na štart.

Postaviva z Erzom (in ostalimi), Milan pa mora dol po pozabljene inštrumente. Odleti Erzo in ob Milanovem prihodu še jaz.

Na V robu se najprej iščem, medtem ko Erzo že nekaj navije in se nizek odpelje pod Tovsti vrh. Potem najdem močno dviganje nekaj čez 1400 in za njim. Pred Tovstim drajsam in bolj ali manj uspešno iščem občasno sunkovita in ozka dviganja med 1200 in 1400, ampak takoj, ko zapeljem malo za rob proti sedlu, potonem in s to višino mi nekako ni naprej v ta makadam, sploh ker gledam Erza in druge naprej še dosti nižje.

Obrnem in nazaj pod Kriško. Pa se mi spet zdi, da sem nizek in ponavljam vajo na V robu na Gozdu in pod Tovstim in potem se odločim za dol. Pa na Gozdu spet dobim lepo dviganje in drajsam še malo sem in tja gore dole in se po 2h odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Erzo me že pred pristankom kliče, da je scuril v Trstenik (nazaj grede s Kozlovega roba).

Erzov let

Milan pa po obiranju robov in gmajn v Mače.

Milanov let

Ker Erzo organizira samoreševanje -> reševanje Milanovega avta in mene ne rabi (Milan seveda pije kavico pred zahajajočesončno gorsko kuliso pri jezeru v Preddvoru), se odpeljem v LJU. Kasneje se izkaže, da bi mu prišel prav, ampak mene več ni…

Letenje, kot sem pričakoval…