Čeprav je današnja nedelja prekrasen dan, nimam prave motivacije za neko resno letenje. Jean me draži z Idrci, ki gredo na Krvavec, njega pa jaz napalim za družinski Kamniški vrh.

Sam se priključim Alenki na obisku Laškega, saj sem zadnjič, ko sem tam odletel Slivno, opazil blizu še eno zanimivo še deviško lokacijo, ki mi ob omembi Laškega vedno prihaja pred oči.

Kmalu po prihodu v Laško se odpravim gor v Slivno na oglede.

Prekrasen v nulo pokošen travnik, ravno prav strmo pobočje, je pa nekoliko niže (425m) od Slugovega Slivna (493m), pristanek v Sp.Rečici (258m) pa za gozdnatim gričkom in okoli ovinka nad vasjo, skratka kar na tesno… Malič javlja že ves dopoldan J, tu pa piha malo od zadaj V čez grič in malo od spredaj Z in od Maliča dol SZ in pa seveda čudovit sonček, da že teče z mene. Res pa da je šibko, zato takoj postavim (bolj me skrbi dolet okoli vogala).

Ko se mi zdi, da pihne gor, potegnem, pa v resnici piha od zadaj in kar zalaufam, da speljem. Najprej se mi zdi, da ne bom prišel čez gozdnato in stavbno naseljeno področje, potem me drži in malo dvigne in celo zapeljem čez gozdnato sleme zadnjega ovinka, tako da z lepo višino pripeljem na hišni pristanek v Sp.Rečico.

Zoranov let

Novnovnov !!!

Alenka me zapelje gor v Slivno do LCja in ker je z Maliča Frenk že drugič v luftu in sem jih prej kar nekaj videl na startu in skratka zgleda zlo fajn, dam gasa in še gor na veliki štart.

Kar močno (in hladno) piha gor na startu in štirje (2 dekleti + 2 starejša lokalca) postopajo naokoli, saj se jim zdi (pre)močno, predvsem pa razrukano – glede na videno. Pride še eden, ki takoj postavi in odleti. Frenk pa tudi pobere iz nižav nad Laškim in je že spet nad nami.

Meni se vse skupaj ne zdi nič preveč pretresljivo, zato še sam postavim in odletim.

V zraku milina, kot že dolgo ne. Počasi še ostali štartajo in kmalu je okoli vrha kar gneča (vsaj meni). Vozim do Šmohorja in nazaj do V roba Maliča nad Laškim, nabiram okoli antene in spet na Šmohor in nazaj…

Ko se izpolni ura, se zapeljem daleč gor nad dolino do Zg.Rečice in Hude Jame in potem nazaj do Sp.Rečice, kjer moram še malo zbijati na hišni pristanek.

Zoranov let

Večerna lokalna uživancija kot že dolgo ne…

Po napovedi naj bi bila danes že možnost popoldanskih ploh in ponekod neviht, pa dopoldne ni nič slabše kot včeraj. Spet se odločim za projekte.

Vsakokrat, ko se peljem v Horjul, vidim desno nad Zaklancem ozko jaso, ki je v zaključku grebena od Slevice proti V. Obrnjena je na VJV in zaenkrat še nihče ni prijavil leta od tam. In se danes zapeljem tja.

Zaparkiram na kolovozu za hišami v kotanji in s projektno robo po kolovozu naprej do gozdička. Kmalu pridem na lepo pokošen travnik, ki je obrnjen precej proti J, idealen za odlet (in piha idealno gor). Moj planirani travnik je 50m naprej kot lepa položna kotanja obrnjena proti VJV, kjer pa ne piha več idealno. Vrnem se nazaj.

Postavim, počakam da malo bolj pihne in potegnem hrbtno in lepo speljem čez drevesni rob spodaj. Najprej me malo zgunca, pa požre, potem pa lepo drži vse do uradnega pristanka pri Športni.

Zoranov let

Novnovnov 🙂 !!!

Med pospravljanjem se na poti iz službe poizvedovalno pripelje mimo Domen (ki je včeraj dopuščal možnost, da se okoli 14h oglasi tukaj; in na to sem na tihem računal 🙂 ). Zapeljeva se gor po LCja in na start Slevica.

Pomagam Domnu postaviti P-lighta. Potem pa (v mojem dosedanjem najlepšem vetru tukaj) idealno odleti.

Domnov let

Ko pripeljem z LCjem dol, že pospravlja ob tem pa zagotavlja, da bi se dalo še s P-lightom pobrati, saj so zgoraj res lepe bazice. Rešiva še njegov avto in se posloviva.

Ker pa je še zgodnja ura in je še ena bela pika blizu, se zapeljem malo naprej po cesti proti Vrhniki in na desno pod hribček.

Z robo gor na vrh pobočja in postavim. Edin prehod čez drevesno mejo proti S je dokaj ozek, na V pa je odprto, vendar preveč položno zame – da ne govorim o koruznem polju na pobočju, ki je v polnem vzrastu.

Potegnem in zalaufam in speljem in skozi odprtino (z levim delom vseeno malo podrajsam po listju in vejah) na travnik spodaj.

Zoranov let

Dopoldne me razveseli novica, da so se danes pri Mateji in Luku povečali še za enega fantka 🙂 🙂 .

Za danes se odločim za projekte, povezane z vsaj nekaj hoje. Napovedana mrčasta pokritost z malo vetra in termike (generalno JV). Popoldne se mi lahko pridruži še Alenka in tako se odločiva za področje Kamniškega vrha, kjer mi štart Od klopce še manjka.

LCja zaparkirava v peskokopu in po direktni gor. Najprej strm kolovoz, ki se malo položi šele pred vikendi, kjer že vse teče z naju. Po krajšem počitku pa po res strmih travnatih vesinah direkt gor po slemenu do klopce. Vetra skoraj nič.

Premaknem se malo višje, kjer je bolj več prostora, bolj odprto in predvsem manj šavja in tu razgrnem M24 kar počez čez slemensko pot v suho travo na obeh straneh.

Ko malo pihne po slemenu gor, informativno dvignem hrbtno in poskušam otresti šavje med štrikci. Ne gre, zato podrem in Alenka mi ga pomaga razvleči v drugo. Še dvakrat ponovim vajo s prekinitvijo, da mi v tretje le uspe odleteti brez šavja (čeprav ugotovim, da imam vseeno vsaj eno suho tečno rožo med štrikci).

Malo na levo ob pobočju v smeri Kalcita, ker pa imam lepo višino, se usmerim direkt ven dokler gre. In gre lepo čez Stahovico in cerkvico na gričku Kregarjevo vse do v nulo pokošenega travnika nad Zg.Stranjem.

Zoranov let

Ves čas je bilo na M24 padalu kar čutiti, da tehnica doma ne laže o povečani teži od dopusta 🙁 …