Padalska jata

Ko zjutraj v temnomeglenem jutru pogledam v računalnik, mi iz Vipavske posije sonce. Čeprav malo vetra (JZ bolj SZ), smo hitro zmenjeni.

Ob 10.30 me naloži Igor. Do Logatca, kjer pobereva Erza pri avtomehaniku in na Unc, kjer se vsi preselimo k Megu. Pod Lijakom zaparkiramo s prazno gumo in ker Herman čaka še dva domačina in je itak vse pokrito (kje je tisto sonce od zjutraj?), Mega lahko počasi zamenja kolo. Spodaj nobenega vetra, »nova«postaja zgoraj javlja 4/5,7,15,7… Igor na gugalnici opravi večino štelanja novega zica.

Ko smo končno vsi zbrani, Herman potegne, vendar zapelje v NG na Avtokrka »za 2 min«!!!  Brez komentarja… Ko po pol ure odpelje naprej-nazaj in gor, smo vsi penasti.

Na startu mu damo le po ½ tarife, on bi pa še kar nekaj razlagal…

Komaj kaj piha z leve od JV, občasno že malo dol !! Lahko, da zaradi teh njegovih »2 min« še štartali ne bomo….

Hitro se pripravimo in v ustreznih intervalih v luft Erzo, Igor, jaz (laufam do roba, da me vzame…).

Malo zapeljemo sem in tja in pristanemo. Erzo.

Erzov let

Igor.

Igorjev let

Zoran.

Zoranov let

Mega pa se še kar matra zgoraj, da bi Kinga že n-tič prepričal, da gre v zrak. Končno mu uspe…

Malce potešeni (in Igor s skoraj naštimanim novim zicem) se odpeljemo proti domu.

Greva danes malo hodit na sneg na sonček na Gorenjsko. Pa se spomnim na Petra, od koder so lepi razgledi.

V Begunjah skoraj nobenega vetra (zgoraj S, SV kar hitro vozi oblake). Pa si rečem, da vzamem M24 zraven za kondicijo (pa mogoče mi ne bo treba dol se matrat, če bo…).

Sneg se topi in mestoma je po gozdu kar blatno. Po dobre pol ure sva pri zadnji kapelci in še malo do cerkvice. Na klopci se štimajo trije padalci. Ko prideva tja, prvi že potegne, drugi s Skinom2 (Peter Kocjan) takoj za njim. Tretji se malo obotavlja (saj šibki veter meša od S, SV, V do +0 od J). Malo bi se grel na sončku, pa ga meglice kar bolj ali manj skrivajo. Še tretji odleti, ko pride skupina jahačev na konjih, ki se razgledujejo naokoli, na koncu prav s štarta. Vedno manj je prijazno in meglice so vse nižje in preveč me ne mika, sploh v tem snegu v 0 (kadar je) z M-om. Ampak bolje to, kot pa dol nositi padalo po spolzkem.

In postavim in čakam, da spet neha pihati od zadaj. In ko za trenutek dahne gor (ravno, ko prihajata na start Valerija & Aljaž s Kocjanom, ki bo šel še drugič), potegnem in odlaufam po snegu naprej in speljem.

Malo v levo me celo dvigne in v širokem loku nad ravnino proti parkingu v Begunjah, kjer pa me močan V, SV pri tleh kar ustavlja.

Zoranov let

Vesel, da mi ni bilo treba pešačiti dol (čeprav sem naklofen preventivno vzel že doma 🙂 )

Danes še dan za letenje, potem napovedanih nekaj snežno deževnih dni. JZ, ki po višini jača, LJU sondaža obupna, popoldne od JZ že prihaja fronta.

10.15 pri mojem Hoferju vskoči Igor in dol. Mega, Erzo, Jean ne morejo in sva sama.

V Vipavski že rahla koprena, zato se odločiva za Kovk, kjer bo verjetno dovolj vetra… Ko odvijeva v Vipavi, na Kovku 6/8,5 (od jutra počasi jača). Ko se od zadaj čez snegec in ledena jezerca priplaziva z LCjem na start piha 7,5/10,5.

Poleg naju je še en italjanski H&F-kar, ki ugotavlja, da mu je premočno. Igor vpraša, če sploh odpreva robo in sem seveda za…

Ko postaviva je že 8/12. Potem še 20min poskušam obvladati padalo in ga le enkrat uspem spraviti nad sebe – brez uspešnega odleta; v drugem delu se prestavim pod rob in mi pomaga še Igor. Sedaj piha že 9/14 in samo še nabereva padali reinfuzo v LCja in dol in pod Lijak. Tu prestaviva kramo k Hermanu in s še nekaj kompanjoni gor.

Na startu piha bolj malo. Takoj razgrneva svoji gmoti in v luft: Igor in jaz. Vse je že vedno bolj pokrito.

Počasi naberem pred V robom čez greben na 900 in za Igorjem. Pri vojašnici sva pod robom in le počasi pridem čez in potem dobim dviganje do 1300. Igor že naprej proti Čavnu, jaz malo nižji za njim. Na Čavnu nad Skretom sva malo pod 1300 in je bolj razrukano kot doslej. Igor sprašuje ali greva enosmerno naprej proti Kovku. Jasno, da jaz vidim LCja pod Lijakom in cincam… in je že vse pokrito in temno in hladno… in sem raje za nazaj…

Proti Lijaku proti vetru generalno curiva (kot tudi vsi ostali). Le malo nad startom odcurim še proti Danijelu (da bo več km) in na pristanek.

Zoranov let

Igor pa z V roba še malo proti vojašnici in je nekaj minut za mano v blatu pristanka.

Igorjev let

Vsaj urica je odcingljala…

Končno napovedan lep dan z lepo termiko na Primorski, gradient občudovanja vreden. Le burja bo še z jutranje močne čez dan upadala. Z Igorjem sva hitro zmenjena. Tudi Mega je danes na obratih.

Nekaj čez 11h me Igor pobere in iz LJU. Na Uncu se naloži še Mega in pod Lijak. Herman naj bi čakal na nas, pa je malo prej odpeljal?! Zato pa je tu Samo, ki nas takoj potegne gor.

Na startu se pripravlja še nekaj padalcev, nekaj jih je že v zraku. Postavimo in v zrak: Igor, Mega in jaz.

Takoj na levi ujamem steber in v višave do 1300. Igor se že odpelje naprej, jaz za njim in pri vojašnici dobim dviganje do 1700. Naprej čez Čaven v višavah do Kuclja, kjer vrtiva z Megom in tu naberem do 1900. Do Modrasovca. Malo razmišljam, če bi šel na Kovk (čeprav je še čutiti burjo), pa moramo biti v Novi Gorici ob 18h in ker je Anja danes zaprta, raje obrnem (bogve kje in do kdaj bi čakal…).

V višavah nazaj. Vsake toliko spet čudovit steber. Prvič se v takih višinah peljem nazaj na Lijak in čez do Škabrijela in do Solkanskega mosta. Nad njim obrnem in nazaj do Danijela. Tu spet navijem do 1400 in do Zmajarske. Za njo vrtiva skupaj z Igorjem in naberem do 1600. Igor gre še enkrat naprej do Modrasovca, mene pa že pošteno zebe in obrnem nazaj in počez ven nad dolino do AC in na pristanek.

Zoranov let

Mega ravno pospravlja.

Megov let

Igor še ujame sončni zahod v zraku

in se nam pridruži kakšnih 15min. kasneje.

Igorjev let

Zadnji pristane Erzo, ki je kasneje prišel za nami in danes testira Zena.

Še vizualizacija

Super letalni dan in po dolgem času spet zadovoljen na Lijaku !!!

Danes čudovit sončen dan z manj JZ kot prejšnje dni. Na Vipavskem po dolini še meglice, ki jih sonce topi, Gorenjska šajba brez oblačka (in skoraj brez vetra). Želim si vsaj malo letenja in ko prvi pokliče Jean za Kovk, sem takoj za. Še Mega je v igri, pa mu ne znese, drugih ni.

Na Kalcah ob 10.45 presedem k Jeanu in od zadaj gor na Kovk.

Na startu nikogar, piha idealno (6/8,5), topli sonček; v dolino se skozi mrč komaj vidi, Nanos je že skrit v belini. Malo še pomodrujeva in postaviva in v luft: jaz in Jean.

Skoraj pomladansko živahno z zimskim hladom. Na Podrti naberem in se zapeljem vse do Predmeje, kjer je baza že čisto nizko (Čaven že popolnoma v njej). Proti koncu že kar nizek tik ob robu in tudi malo pod njim. Jean malo za mano. Obrnem in nazaj. Na Hublju spet naberem in potem malo pred Podrto navrtim do baze na 1100. Kar drži do starta, potem pa s 1050 čez proti Vipavi. Sonce je že zgubilo moč, vse že pokrito s kopreno. Najprej dobro drži, potem -1,5 do Plaza, kjer ne prime nič (čeprav je JZ bil na Kovku ves čas konkreten, v dolini trenutno polaga S dim čez AC !!??). Malo podrajsam in potem scurim na standardni pristanek pred streliščem.

Zoranov let

Jean ostane na Kovku, saj si je zadal, da bo toplandal in ga moje info niso spodbudile, da bi tvegal čez. Še malo vrti okoli starta in toplenda in reši avto.

Jeanov let

Kmalu pride po mene in proti domu.