Padalska jata

Po vedno slabšem letenju zadnje dni rabim preklop. In mi prav paše spet malo na projekte. Delux (s Špelo) je bil že včeraj za to idejo in danes zjutraj se samo še dogovorimo za zborno mesto pri mojem Hoferju ob 10.30. Malo napovedanega S vetra me spet spomni na še deviški spodnji start na Kresniškem vrhu (kjer sem bil že 2x v neugodnem vetru), ki bi bil naš prvi cilj.

Prestopim k Borisu in Špeli in gasa do Kresnic. Čez Savo in gor na hrib. Zaparkiramo pred meni že dobro znanem vikendu. In danes piha le rahla sapica po startu gor (mogoče občasno malo z desne) :-).

Takoj postaviva in po položnem travniku odlaufa Boris.

Borisov let

In takoj za njim še jaz.

Zoranov let

Novnovnov….    Še predno pospravim, je Špela že pri naju.

Gremo še enkrat gor – zdaj na sam vrh. Kmet nima nič proti, da poskusimo odleteti z vrha (doslej je ob skupnem obisku kot edini in prvi odletel le Erzo, ki je hotel samo malo za vajo dvigniti padalo… in konec 2016 še Poje v drugem poskusu…), nas pa opozarja, da ne ve za nobenega, da bi mu že uspelo in da bo težko, saj je pred časom nekdo hodil gor vsak dan ves teden in ni uspel ujeti pravega vetra za odlet (??).

Položen travnik obrnjen proti Z je porasel z visoko praprotjo, drevesa in šavje pa je že precej zraslo od našega takratnega obiska. Predvsem pa piha kar občutno z V direkt od zadaj, tako da se samo poslovimo.

Gremo čez Savo in čez Ribče gor na Sv.Miklavž.

Malo tavamo sem in tja, ker si navigacija malo zmišljuje, kje je prava pot. Končno smo na slemenu in na predvidenem startu, ki pa tam pod cesto, kot je pozicioniran, ne more biti. Mogoče višje nad cesto, pa vseeno je drevje še/že previsoko. Malo naprej najdemo dosti bolj primerno lokacijo, za katero se pokaže, da je točno z nje odletel Poje.

Oblaki so nad Savsko dolino že pošteno nakuhani. Piha sicer prav, vendar malo in na tem položnem travniku v trenutni vetrno vremenski situaciji in z visokimi smrekami na najnižjem delu nobenemu od naju ni treba…

Še malo raziskujemo naravo vzdolž slemena od Sv.Miklavža proti Zapodju in nad kamnolomom in potem se prevalimo na moravško stran. Ko smo že skoraj v dolini, Boris zaustavi ob temle šolskem terenu pod cesto. Le el.pastir pred prelomom malo kazi zadevo.

Ob rahlem kapljanju postavi Boris in potegne in se odpelje čez pastirja do koruze v ravnini.

Borisov let

Kapljati neha, tako da postavim tudi jaz, vendar kar na zgornji rob ceste, da bo čez cesto dovolj zaleta za čez pastirja. In ga je res…

Zoranov let

Novnovnov !!!!