Danes močna burja, nizke baze na Gorenjskem (kjer je manj vetra), vendar ni dopoldne nobenega pravega zanimanja. Ker imam opravke v tistem koncu, se odločim, da malo pogledam okoli Unca po travnikih Megove mladosti.

Z avtoceste na desno in na levo pod Stari Grad. V hrib se zažira lepa travnata dolinica, ki pa je žal (pre)položna. Bom pa vsaj malo dvigoval v močnem vetru, si rečem in z Rookom na vrh dolinice. Izmerim sunke do 10, večinoma 4-6. Vendar je tu v ožjem delu precej zrotirano.

Najprej samo dvigujem hrbtno (po »avstralsko«), pa ga precej obrača v eno ali drugo smer. Potem se le odločim in posilim po travniku naprej, pa me po dvigu v luft kar rikverca in komaj ubijem padalo, da mi ga samo delno odloži na šibje. Na srečo ga samo z dvigom spravim s šibja in še nekajkrat dvignem.

Ko se vse poklopi, me odlifta v zrak, počasi gre naprej, ko pa pridem iz ožjega dela skoraj lepo zajadram, dokler me sunkovito ne spusti tik nad tla in potem še malo naprej, dokler nisem na nogah na tleh. Novnovnov

 

Zoranov let

Ker pošteno piha, samo naberem in grem še nekaj korakov gor na sosednji hribček, ki je bistveno bolj strm. Žal pa je vmes nekaj grmičevja in bor, kjer pa v takem vetru ne bi rad slalomiral. Zato samo stlačim robo v LCja.

Naprej do Unca in od zadaj mimo Ogradov na naslednjo potencialno lokacijo, ki pa jo od zgoraj po zaledenelem kolovozu ne najdem.

Nazaj dol in pod AC in potem kar ob njej čez travnik gor do travnika, kjer so se kalili Megovi začetki. Malo si ogledam že rahlo zanemarjen pašnik. Sedaj piha bistveno manj.

Grem po robo in gor. Ko postavim Rooka, mi ga celo zasvaljka dol. Počakam, da spet pihne gor, potegnem in se odpeljem v ravni liniji – dokler gre…

Zoranov let

 

OLC novnovnov 🙂

Danes je silvestrovo, vendar to agencije Meteo Igor ne ustavi:

Počasi sem že naveličan teh napovedi, ki so enake že ves december (25 letalnih dne v decembru, od tega 17 v Vipavski dolini). Žal tudi današnja ne ponuja nič novega, kar se makro lokacije tiče. Vsaj mikro pa se »premika« vzdolž Vipavske doline. Zopet je generalno napovedan SV, ki ga je na gorenjskem 4-5 ms na 1500 (na 2000 pa ravno toliko). V vipavski dolini pa je nekje do 10-11 ure še malo burje (spodaj močnejši veter -7-8ms SV, kot zgoraj-1-2 ms V), ki pa od 12 ure naprej precej ugasne in dobi dosti bolj V, celo JV tendenco (Čaven 2-3 ms V-JV okoli 15 ure, do 2000 skoraj enaka jakost, višje minimalno več in še vedno bolj severna komponenta, Lijak spodaj brezvetrje s kvazi južno tendenco, med štartom in 1000 vm JV-V 1-3 ms, Nanos (še eden dokaz za tipično burjo) spodaj (do 1000) več vetra SV 5-6 ms kot zgoraj (od 1200 naprej) 2-3 ms S. Na Kovku zelo podobno kot na Nanosu le z 2ms vetra več do 1000. Sondaža Ljubljanska itak čisto v p…. (povzeto po Manci) (inverzija do 1200, potem malo pošvedrana krivulja v levo), Udinska sondaža za prvih 700VM (200-900)  kaže 2 K gradienta, močno iverzijo med 900 in 1200, od tam naprej pa 5K za 1100 VM. Letalski aladin in PP kažeta švoh termiko, ki je najmočnejša med 12 in 13 uro, ob 15 pa že crkne. Lahko se izbere Lijak, kjer bo gotovo borba kot včeraj (velika verjetnost curaže) in predvidevam, da kar nekaj ljudi  (kar, po videnem včeraj, povečuje možnost curaže), menim pa, da je boljša izbira za zadnji dan v letu Čaven (argumenti: tik na zgornjem robu inverzije z vetrom primerne jakost in z malo sreče tudi smeri, ki z višino ne pojača). Ocena primernega timinga za štart: 13 ura plus minus pol ure (prej plus)!

Dodatek: Pozabil sem dodati primernost Vogla (predvsem zaradi SV) za zaljubljence v gore in bližino julijcev. Gondola dela. O Zavrhu nisem razmišljal, čeprav bom prispeval tretjinski del manjkajočih 15 EUR.

 

Navijam za Čaven in razpošljem zborni SMS, vendar ni velikega odziva. Igor s Sašo in Đoko računajo na H&F na Čaven, Mateja & Luka z Lovrom v svoji režiji, kot tudi Erzo.

Tako se združim le z Megom na Uncu  in nama rezerviram sedež pri Samu.

Ob 11.45 naju počaka Samov kombi v Lokavcu (+ Jože, Urban in ata Valič, Nicole,…) in gor. Igor in Saša s svojim avtom do sredine čavenske ceste in pešaka počez.

Na startu vztrajno piha SV. Urban najprej službeno handla 777 prototip Skina, potem se naštima s svojo tekmovalko Kingom, Nicole pa z Zenotom in gresta v luft. Mi še kar čakamo, da pridejo tudi še pešaki (poleg Igorja in Saše še Jošt z gosti,…).

Potem pa, ker veter ne kaže, da bo kaj obrnil, le počasi v luft: Mega, pa jaz, Jože in Samo in…

Najprej za Megom v levo  proti kotu, kjer vrtita Urban in Nicole, potem nazaj na start, malo drajsam, da naberem in ko vidim, da zapelje Jože okoli vogala Modrasovca nad polico, takoj za njim. Še Samo gre za nama. Pod robom grebena je mestoma kar živahno (SV se zliva čez, termika pa tudi že dela) in malo tudi naberemo. Kar držimo višino okoli Kuclja do Zmajarske, tu še malo popravljamo, še pod Kasarno in na V robu, kjer naberem kar nekaj nad rob (vsi, ki štartujejo na Lijaku, se borijo že nizko in   bolj ali manj curijo). Mimo Lijaka na Danijela, tu še malo naberem in skupaj s Samom na pristanek. Ker imava še višino, Samo zavrti spiralo in atraktivno pristane ob drogu z vrečo in v veliko veselje opazovalcev še okrasi drog s svojim padalom…

Samov let

Sam pristajam paralelno z zmajarjem.

Zoranov let

Na pristanku me pozdravi Lusja s sinom (sta že odpeljala svoje…). Potem pristane še Igor.

Igorjev let

Med pospravljanjem zvemo, da je na startu SV vedno bolj S in da tamkaj prisotni zapozneli udeleženci ne bodo startali (poroča Mateja o sebi in Erzovi dogodivščini…). Samo organizira prevoz do Lokavca, kjer že čaka Mega.

Z Matejo in Lukom (in Lovrom) ter Samom v modrovanju čakamo, da Erzo pripelje z vrha Samov kombi, pa ga v doglednem času ne dočakamo, zato z Megom proti domu…

Na zadnji dan v letu se z Ano odločiva, da se greva skuhat v savno, sprobava vse kar imajo, turško, finsko – razlika je v količini vlage in temperaturi – več vlage = nižja temperatura (toplotna kapaciteta, pa to…), sicer se skuhaš.

Prenovljena, greva nazaj, pobereva še Misty in gasa na Kalič. Na poti prebijem 100.000 km na Micki. Ravno na pravi dan! 🙂

100.000 km

Iona zbašem v Wani-ja in se odpravimo pešaka gor v klanec, ki je vedno bolj strm.

Kalič proga Zajček

15 minut in 110 višinskih metrov kasneje, sva vsa zadihana, končno na vrhu. Na poti sva imela najprej veter v čelo, nato v hrbet. Gor mi pihne malo iz desne (V/SV).

V drugem poskusu speljem.

Brez variota se lepo peljem ob grebenu in opazim, da višine ne izgubljam. Nad Srno obrnem nazaj – v veter, katerega komaj prebijam. Še vedno sem bolj ali manj na isti višini, zgubil sem zgolj kakšen meter. Močno me mika, da bi podrgnil do konca, kolikor bi bilo mogoče, ampak na drugem povratku izkoristim višino in pristanem na Srni, ker me je Jelen dodobra izmučil (savna? prehud tempo?)

Jean – Kalič Jelen

Na pristanku veter še malo iz desne, ampak generalno na gor, tako da imam padalo še nad glavo in ga brez problema hendlam. Počakam da se iz Jelena po potki do Srne spustita še Ana in Misty.

Počakam na primeren trenutek in v prvo potegnem in se odpeljem v pristanek še iz Srne – žal je vetra že manj in prenizko, da bi pojadral.

Jean – Kalič Srna

Po 45 minutah sva oba gor in dol – zadovoljen z izkupičkom – 2 novnova, pa še obakrat rekord po dolžini.

Sicer se je pa že Mlakar napovedal, da bo enkrat prišel sem, pobral in odletel nekam daleč.

Kalič – Ana

 

Po jutranjem prejemu Meteo Igor se še malo usklajujemo.

 

Dne 30. december 2016 09:28 je Igor Mihajlović <igor.mihajlovic@siol.net> napisal/-a:

Očitno so tudi naši vrli vremenarji predčasno zaključili delovno leto 2016. Sondaže ni, in sem kot slep! Zanašati se samo na vetrne napovedi, slike termike in temperaturne tabele je več kot vprašljivo početje. Sicer pa še vedno povsod SV, ki je na primorskem do 1500 sprejemljiv – 2ms. Tam pa 5 ms, na 2000 pa 7 ms. Vse skupaj čisto ok, če bi bila termika, ki pa je po temperaturnih tabelah teoretično nemogoča (za 2000 višinske razlike je gradienta 2 stopninji!!!!), čeprav so narisani neki rumenkasti stolpci do 1000. Po PP zelo podobna slika (vetrno in termično) z intervalom med 13. in 16. uro v katerem veter do nekje 1500 popusti vendar z višino še vedno narašča in sicer: Čaven SV 1-2 ms (višji takoj 5-7 ms); Lijak celo neka J-JZ tendenca, na 1000 pa SV 2-3 ms in Kovk kar izrazito SV z najmanj popuščanja (5-6 ms). Nanos pa kar 8-9 ms SV. Ena od idej za dane sbi lahko bil tudi Vogel (brez nekih velikoh pričakovanj v zvezi s kilometri) saj PP kaže SV v upadanju od 13 ure naprej in sicer 8-9 ms. Seveda, da bo vreča polna tudi ta postaja ne dela (na uradni strani smučišča javlja jakost 6,2ms kar je super, ampak o smeri nič in, če je SZ se lahko J…O). Sicer pa ostala gorenjska SV, ki ga zopet ni malo (na 1500 -2000  8-9ms). Tako, da ostanejo Lijak ( z gotovo slabšo termiko kot včeraj, čeprav lokalno lahko ponudi nekaj drajsanja), Čaven zaradi manj vetra in upanjem, da se da štartati, Nanos za katerega ne vem kaj pomeni teh 8-9 ms in mogoče Vogle, kot »malo drugačna opcija«. Sam bom najprej šel kupiti še manjkajoča darila.   

 

Ampak na koncu se na Vrhniki dobiva le s Štusom, medtem ko bo Igor prišel s Sašo v lastni režiji. Na Uncu pobereva še Lukovega očeta Dušana in pod Lijak.

Herman je ravno odpeljal, tako da se do njegovega naslednjega prihoda, ko prideta tudi že Igor in Saša, že vsa mesta zapolnijo. Gor in na start.

Pretirane gužve ni, vetra pa tudi še ne, tako da kar nekaj časa modrujemo in postopamo naokoli, predno začnemo postavljati (prva je skupina Enzotov, ki pa nam niso referenca). Počasi se le spravimo v luft eden za drugim. Od naših sem prvi.

Takoj ko se poskušam zbasati v zic, ugotovim, da imam pas zapet preko gurten sedeža in gasa. To me precej veže po levi strani in že mislim, da bo treba kar na pristanek. Potem se le nekako prilagodim (čeprav gasa ne morem uporabljati) in se že kritično nizko na V robu odločim, da bom pač vztrajal, dokler bo šlo. Najprej se z veliko napora le rešim nad greben in potem naslednji dve uri drajsam okoli starta: do vojašnice in nazaj na Danijela, pa za Igorjem do Zmajarske ves nizek in nazaj do Danijela in na tla.

Zoranov let

Dušan je že dolgo na tleh, Saša je tudi medtem že rešila avto. Luka je pristal malo prej,

Štusov let

Igor pa kakšno minutko za mano.

Igorjev let

Na koncu se je izteklo dosti bolje, kot sem upal.

Sedaj pa na silvestersko druženje k Lusji, kjer dobimo tudi izčrpno slikovno poročilo iz Avstralije (Erzo in Franci).