Padalska jata

Petek je in rad bi šel letet. Žan že dopoldan napove Grmado a je še vprašljiva zaradi premočnega vetra. Po 14i uri zaključim z delom in me nekako vleče na Gozd pa mi Žan ponudi Grmado, katero zagrabim. Na štartu srečava tudi Emila kateri je prav tako željen letenja. Piha lepo gor a na trenutke premalo. Žan ne okleva in kaj hitro v zraku že nabira. Sporoči, da je po vzletu zaradi S malce turbulentno. Za njim še Emil in po dolgih 15ih minutah še jaz ( Padalo je bilo muhasto in kar ni in ni hotelo it lepo gor. Kot da bi mi zameril, ker je bil tako dolgo spravljen v nahrbtniku). Pa mi le uspe ukrotit rOOka in lepo poštartam. Gre lepo nežno gor. Nobenih znakov o turbulenci. Ko pridem bližje pod Emila se odločim , da ga bom poskušal spremljat ne da bi ga pri tem oviral (Ker je le bolj navajen leteti sam), saj me zanimajo njegove skrivnosti domačega terena. Seveda se ob nekem trenutku pokažejo performančne sposobnosti padal in tako le blodim kot zmešana kura okoli štarta. Itak pa Žan sedaj že skoraj da pozna teren v nulo (neki pa tud zna) saj je 200m nad nama (1700+) in se skoraj zapiči v Nanos če bi mu kohonesi to dopuščali 🙂 Midva z Emilom pristaneva spodaj.

Domen

Emil

Žan

Skratka lepo mirno termično jadranje ampak po pristanku…PAZI TO…Nizko pod višino štarta iz smeri Grčarevec-Unec Transportno letalo Herkules seka smer iz katere je priletel Emil. To letalo je tako zelo tiho za svojo velikost, da ga niti zaslišal nisem, če me nebi o njem opozoril Emil. K sreči sva tisti čas že zlagala padala. Ker nas je Tom razvadil o svojih NOTAM opozorilih in ker je trenutno dec v Makedoniji na dopustu mnogi sploh ne vemo, da imajo po SLO vojaške vaje 🙂

Hercules

Simeonov zadnji dan počitnic in mora nekam na letenje. Ker je pri nas še vedno ta burja/SV, predlaga Bassano (no, ima še druge razloge…) in da ne bi bil sam (in pa seveda, da si olajša logistiko 🙂 ) me povabi (ve se, kdo ima čas…) in jaz pod hitro prepričam še Mega in Erza (ve se, kdo si vzame čas…).

In ob 7.00 pobere mene pri Hoferju, Mega na Drenovem Griču (a sem si prav zapomnil ?? J ) in Erza na Železniški in gas v Italijo.

Šoping centri naše mladosti nostalgično brzijo mimo, ko drvimo Bassanu naproti. Malo sicer iščemo pravi pristanek (tistega pri hotelu, kjer so garantirani kombiji za gor), pa izgubljeno nadoknadimo s hitro organizacijo kombija. Jaz sicer navijam za start Stella (ker ga še nimam), pa me zignorirajo in izstopimo na tiste drseče Tappeti.

Samo, da se naredi malo placa in že Simeon postavlja. Meni pomagata Mega in Erzo (da ne zdrsne padalo dol) in za mano odletita še Mega in Erzo. V zraku spodaj razrukano, zgoraj tudi in najlepša dviganja so v resnici prav pred startom. S pridobljeno višino 1300 se odpravim po grebenu proti V, ko Simeon že izgine še nekam dalje proti V. Mega in Erzo sta kmalu za mano. Kakor dobivam višine, jih tudi izgubljam in se je treba ves čas boriti (sploh ni tako enostavno, kot zadnjič). Na bočnem grebenu pred 3/3 glavnega grebena nikakor ne morem več uporabno pobrati in se ustavim, ko Mega objavi, da ima zadosti in gre nazaj pristati k avtu. Z Erzom (ki, za razliko od mene, tu lepo nabere), se tukaj razideva in tudi jaz obrnem nazaj. Pa potem še debele pol ure z Megom drajsava pred startom. Potem objavi, da je scuril na uradni pristanek 2 (ne pri hotelu)

Megov let

ravno takrat, ko se jaz zapeljem čez dolino na Z do antene. Potem pa nazaj k njemu.

Zoranov let

Erzu se je tudi zdelo bolj pametno pripeljati nazaj do starta (je mislil, da je Simeon že scuril), vendar noče dol, tudi ko ga dražim z novnov-im startom Bassano-Stella (»jaz zdaj letim…«).

Ko z Megom pospraviva, poštopam do Simeonovega avta in potem me Mega zapelje gor na Stello (glej spodaj).

Ko pospravim še drugič, se odpeljeva na poslane koordinate po Erza, ki je pristal daleč zunaj pred hribi.

Erzov let

Simeon je po telefonu sporočil, da je pri Avianu še vedno v zraku. In zapeljemo v tisto smer. Čez nekaj časa tudi on pošlje svoje pristajalne koordinate, do katerih se vozimo naslednjo uro in pol.

Simeonov let

Pa še vizualizacija naših letov