In sva midva hitro usklajena za Britof ob 16h.

Vmes Erzo nabere še nekaj žrtev (Ovca, Pirš), jaz pa zvem, da tudi Faaca in Igor gresta – in da se sam moram oglasiti še v Vodicah pri Sandiju.

Na Agipu (pustim LCja) me snamejo in na Gozd.

Ko pridemo, smo (razen Jureta) edini, ampak takoj za nami se že vsujejo in potem se začne mencanje po zabasanem startu in čakanje (po prvih dveh sondah, ki jih krivi po luftu). Dokler ne prideta Faaca in Igor (in še nadaljnja množica). Vanja seveda takoj postavi (in res je malo bolj mirno, a ne ?!) in potem med prvimi še Erzo, Igor, Ovca in jaz in…

V luftu sicer drži lepo, ampak kar nekaj časa sem okoli starta, dokler ne naberem nekaj metrov, potem pa se (za razliko od ostalih, ki vrtijo nad grebenom bolj ali manj proti V joški) naslonim Z od starta v pobočje Kriške in me samo odpelje do vrha. Ker je močan veter, grem bolj ven in me samo dviguje. Daleč pred grebenom se odpeljem do Storžiča. Erzo in Vanja se že vračata s Potoške (Erzo se pritožuje, da je nekje nizko pod Kališčem). Meni se pa rahlo mudi domov in kar zapeljem ven in v ravni črti proti Grajcu (LCja imam itak v Vodicah).

Ko pripeljem nad Grajca na 800, pa taka milina, da kar ne morem dol in pozabim na svoje prejšnje plane 🙂 . Sicer je močan veter (tukaj trenutno skoraj J direkt iz smeri Brnika), vendar kar lebdim in nabiram in potem nad Strmol in uživam razgled na grad Strmol (kjer sem bil pred kratkim na zanimivem turističnem ogledu). Sem popolnoma sam. Pa spet na Grajca in nazaj, med zahajajočim soncem naslednje pol ure. Ko sonce končno ugasne, pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Vanja in Igor sta bila do Dobrče in nazaj.

Faacov let

Faacov let

 

 

Igorjev let

Igorjev let

Erzo pa na koncu tudi potegne do sem in pristane zraven mene.

Erzov let

Erzov let

Z nekaj truda dobiva prevoz do Vodic.

Danes je napovedano podobno kot včeraj, pa je JZ vseeno nekaj šibkejši. Sploh v SZ SLO. In se mi zdi, da bi mogoče lahko dopoldne naredil kaj od tistega, kar sem si včeraj ogledoval v nabijanju vetra.

Proti Polhov Gradcu. Vmes se z Manco dogovarjava za resno letenje popoldne, verjetno na Gozdu. Zaparkiram in brez pomišljanja čez njivo na vrh travnika.

Ko postavim Rooka, vetra skoraj ni, kar ga je, pa vleče z V (?!). Potegnem, speljem in čez travnike (pre)nizko, tako, da pred droti obrnem in se paralelno s trofazno peljem (z rahlim V v hrbet) skoraj do ceste.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in pešaka gor po LCja.

Iz doline Gradaščice proti Horjulu ob potoku Prosca. Tu je naslednji start na (po mojem) novih travnikih proti Visokemu hribu, ki se kasneje priključi od zadaj na Koreno. Krasno, lepo zglajeno travnato pobočje. Skoraj šolski teren, če ne bi bila spodaj ozka, na stran obrnjena poseka in cesta.

Postavim, piha rahlo gor. Ko pa potegnem, pihne od zadaj in laufam dol kot sneta skira, predno le speljem. Sedaj piha z desne in me skoraj nalima na bukve na levi. Slalom in čez cesto na travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj se že oglasi Erzo, kakšni so današnji plani. Bi kar šel na Gozd. Še Faaca je za in smo že skoraj dogovorjeni.

Vmes pridem v Horjul in pod Čelec. Peš na vrh griča, ki pa mi je skoraj preveč položen.

Vetra nič (ne od zadaj, ne z desne, ne V z leve 🙂 ).  Postavim in upam, da bo kaj pihnilo. In dahne rahlo gor.

Potegnem in lepo speljem in sem v zraku, malo nad tlemi. Le v zadnjem delu me drži malo više, tako da se zapeljem skoraj do glavne ceste proti Vrhniki.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem se uskladimo za 13.30 uro na Britofu (Manca, Faaca, jaz), Erzo kasneje, Mega ne more.

Faaca poberem pri njem doma in proti Seničnem.

Malo čakava Manco (da natanka med kamionarji na AC-Voklo). Ko pride, vskočiva k njej in gor.

Nebo je že precej pokrito, nekaj baz je tudi grdih temnih. V zraku vidimo le Krističa, ki javlja da je OK, čeprav malo močan JZ, Z. Malo počakamo, potem Faaca postavi (da se ne bi čredni nagon obrnil v napačno smer 🙂 ) in za njim še midva. Odleti in gre lepo gor (no, malo ga že gunca), potem se zapelje daleč ven, saj kar drži. Medtem tudi midva z Manco v luft.

Veter je res močan, kar Z, ki odnaša vzdolž grebena Kriške in je treba kar voziti sem in tja, da naberem (z vrtenjem me preveč odnaša). Ko se le odlepim od tal/grebena in imam nekaj čez 1200, se odpeljem na Z od starta v pobočje in me samo pelje gor na višino Kriške. Sem kar pred pobočjem in v smeri Tržiča lezem 10-15 (včasih pa 0). Vsi visimo kot salame. Meni gre občasno gor 2-3 (velika črna baza nad menoj). Proti Dobrči začnem zgubljati, zato se zapeljem nazaj v smeri Golnika. Manci je dosti in gre dol (kar je laže reči, kot narediti 🙂 ), Faaca nikakor ne more več nabrati. Meni je tega visenja tudi počasi zadosti in v glavi preklopim v pristajalno fazo. Bolj, ko lezem ven, bolj gre gor in ker hočem v Senično (zakaj že? lahko bi se odpeljal z vetrom do Kamnika v ravni črti…), potegnem ušesa in v smeri Golnika in le začnem zbijati. In potem lezem(o) počasi proti pristanku in na koncu le pristanem(o).

Zoranov let

Zoranov let

Erzo je ravno prišel in se odpeljal gor, Faaca pristane tik za mano.

Faacov let

Faacov let

Manca razmišlja, da bi šla še enkrat gor, ko se malo umiri (da najprej vidimo one gor). Počasi pospravljamo, sam se lotim generalnega letnega čiščenja zica, zgoraj pa še nobeden v luftu (se je čredni nagon obrnil v napačno smer ?). Končno se Manca odloči, da gre gor brez sondaže onih na startu. Midva pa domov (oba sva zadovoljena).

Glede na Erzov track pa tudi potem ni bilo dosti manj vetra… Čeprav se je vreme, kot kaže na Planinškovih slikah, zboljšalo.

Erzov let

Erzov let