Padalska jata

Danes spet kao V, ampak mal vetra, malo baz, malo termike. Pri jutranji koordinaciji ni nobene prave želje za kam daleč. Eksotična ideja pUNČKe – Kanin (zdaj ko spet dela zajla in dokler še dela…) mi je bila zelo všeč, ampak ni prodrla.

In tako 12h Železniška: smer Grmada – pUNČKa, Erzo, Štus, Domen, Iskra.

Pod Grmado, kjer je ves parking že zabasan (delno z gradbenimi stroji, večinoma pa s padalci): Samsa, Mirko, Suša, Jean plus navijačice (tudi Misty). Malo se zgrupiramo in gor, kjer so že Kraševci: Pavlič, Gorazd, Luka, Rajko…

Veter piha od zadaj, pa včasih tudi od spredaj. Položimo robo po tleh in čakamo, da bo kaj. Karkoli.

Samsa montira novo vrečo in mali zažaga pod startom in nam to potem poskuša prodati kot redna vzdrževalna dela na startu Grmada… Erzo opravlja administrativne funkcije.

In se seveda tudi gasilsko pofotkamo. Ugotavljamo, da toliko padalcev (16 ?) hkrati še ni bilo na Grmadi in jih tudi ne bo več (ker se jih bo težko še kdaj toliko hkrati odločilo povsem napačno…).

Dva ptiča zavrtita nad nami (sicer ju odnaša pravokotno od Grčarevca čez) in to da upanje. Medtem Emil poroča, da je skočil na Slivnici v dokaj neugodno situacijo na V in se zapeljal dol…

Tomu je zadosti in postavi in izkoristi trenutek, ko pihne v pravo smer in se zapelje dol na pristanek…

Suša malo za njim, le da se zapelje daleč ven nad polje in dol. Potem Mega spet na pristanek.

Potem še malo modrujemo in gre čez rob Mirko, pa pUNČKa, pa z vrha travnika v zaletu Iskra, ki odleti skrajno atraktivno.

Malo predahnemo, ker piha spet od zadaj. Kraševci vzamejo rukzake in predvidoma na Socerb. Potem Luka odstopi vrstni red Erzu in meni in za nama še on.

Štus in Domen se odločita peljati avte dol, Jean pa skoči kot zadnji šele čez nekaj časa, ko se že odpeljemo in popolnoma pozabimo nanj…

Erzo, Štus in Domen na Socerb, ostali domov…

Po neradodarni Grmadi se lačni letenja Erzo, Štus jr. in jaz pospešeno odpravimo na Socerb. Ob našem prihodu Kraševci ( Marko, Širca in Sila) že v zraku. Prvi spelje Erzo nato Štus jr. in zaradi tehničnih težav z letalno napravo po nekaj minutah še jaz. Socerb je dajal tisto po kar smo prišli jadranje. Dežurni stebri neprestano v obratovanju. Drajsali smo sem ter tja in uživali v prijetnih stebrih kateri so nas ponesli skoraj do 800 mnv.

Po kakšni urci skupnega jadranja s Kraševci oni prvi odstopijo. Mi pa še nakaj časa uživamo v spokojnem ozračju. Z Štusom jr. pristajava zgoraj, Erzo pa se je, kot po navadi odpeljal in nabral še kak Kilometer ali dva.

Po pristanku me prijazno pozdravi lokalni žužek

 

Rajko Sila in Štus Jr. sta tudi ovekovečila doživeto.

ŠTUSOVE FOTKE

in Rajkov Movie

Leti udeleženih

–Erzo–

–Štus jr.–

–Domen–

–Sila–

–Širca–

–Marko– (Ni objavljnega leta)

Še predno zjutraj dobro pogledam virtualno situacijo na terenu, že Erzo razpošlje sms za Vogel: danes je ta dan. In večina jate potrdi.

Ob 10h z Vrhnike (Erzo, Mega, pUNČKa, Jean, Mirko, Suša), midva s Faacom od njegovega doma 10.30.

Pred Bledom stop: vse se zapira, info iz Bohinja neugoden. Manjšina bi šla vseeno naprej, večina ima velike cilje na Voglu (Triglav ali nič…). Obrnemo in nazaj in razpad jate… Mega, pUNČKa, Mirko in Jean se odločijo za Zavrh, Erzo sam za Smuk, midva za Slivnico.

Faaca pobere družino v LJU in gasa v Cerknico. Tu odloživa njegovo družino in gasa na Slivnico (s šoferko Barbaro, ki takoj Dobloja odpelje dol). Na startu piha V, neenakomerno močno. Postaviva na V robu in jaz poskušam odleteti. Vanja mi pridno postavlja podrte poizkuse in končno le speljem.

Takoj rodeo (rotorji izza slemena ??). Poskušam ob pobočju nabrati, pa me scufa, tako, da me hitro mine in se odpeljem ven, stran od pobočja. V kar močno goni tudi zunaj in nekaj obratov celo zdržim višino, ampak ker sem prenizek, me s to nižino samo odnese do pumpe, kjer pristanem nazaj v veter (stran od Cerknice – me je Vanja po postaji opomnil, naj pazim, v katero smer pristajam 🙁 ).

Vanja po startu pametno takoj zapelje stran od hriba in nad ravnico z večjo višino zavrti in ga veter odnaša proti Cerknici in čez in nekaj tudi nabere, tako da se lahko zapelje do Podskrajnika s 50+.

Grem po Dobloja k tašči in do Faaca.

Vanja pravi, da nad Planino jadrajo in takoj potegneva tja.

V zraku Emil, Redstar in Razdrih. Zapeljeva gor in začneva postavljati, ravno ko so vsi visoko nad startom in se Emil odpelje nazaj. Piha lepo in hitro sva v zraku.

Sam sem hitro nad startom, medtem ko je Faaca že nevarno nizek. Pa se vseeno reši s podna in sva skupaj nad startom. Nekajkrat naberem, spet zgubim, vse nad grebenom. Potem Faaca poskuša ven nad ravnino proti Grčarevcu in ga lepo drži in rahlo nabira. Do njega in skupaj vrtiva in tu naberem do najvišje višine malo pod 1300. Više mi ne gre in poskušam nazaj nad start, pa samo žalostno tonem in po obupni borbi nad podnom pristanem na uradnem zraven Redstarja.

 

Sašo je pristal malo prej, malo naprej.

Medtem so prišli na Grmado tudi Mega, Jean (po metanju z Zavrha) in Suša in so že v luftu. Faaca javi, da je scuril v kroženju do podna na SZ delu Planinskega polja.

Jean pa ekspresno pristane zraven nas.

S Sašom in Redstarom rešimo avte, Ana pobere Faaca, Mega in Suša medtem pristaneta.

V Cerknico po družina in gasa v LJU…

Zjutraj naložim Majko in se odpraviva na Štajersko, kjer jo v Slovenski Bistrici odložim, sam pa nadaljujem pot pod Pohorje kjer se s Parakrilci dobim v Pubu Promenada (njihov štab). Žnuderl B. na njihovem FORUMU napove ” Karavanke, Schoeckl, ali kateri V štart…”
Za Pohorje mi lokalci povejo da niso idealne razmere zanj zato opustim misel nanj. (V vednost_ trenutno postaja na pohorju javlja le smer vetra. Hitrost je napačna.)

Odločimo se Za Malič. Branko Ž. , Matej B. , Bojan O. in jz.  Avto pustim v Slo. Bistrici če bi slučajno pririnil proti vetru hehe 🙂 #JAPaJaDe
Na pristanku pod Maličem počakamo naročen paraTaxi in gor. Na štartu Srčko J. pedena tečajnike, mi pa se začnemo  pripravljat. Baze lepe in videt je, da nekaj se pa bo letelo. Frenk L. lepo jadra in mi se čim hitreje pripravimo. Pred mano Žnuderl B. In za njim jaz po majcenem premoru zaradi premalo vetra. Kar direktno iz štarta naberem do baze. In se vozim sem in tja brez določenega cilja.
Pa malce blodim in ogledujem meni nepoznan teren. Proti Zidanemu Mostu in Kumu se mi zdi preveč riskantno (Preveč plavega) , proti zahodu lepe baze a zaradi pravil zračnega prostora pomeni nizko letenje in me to odvrne. Proti vzhodu pa itak ne k piha od tam. Ostane mi ravnica k me je že od začetka mikala. Pa sem šel. Vmes poslušam zvok umirajočega variometra a k sreči imam backoup kateri me reši iz nizkega pobiranja pred ravnico do baze

 

in nato od baze pa do baze.

 

 

 

 

Ko sem se že videl na Koroškem me zaje*e gas, kateri se mi je odvezal a do vrvice nikakor nisem uspel prit, da bi ga porihtal. Tako, da se sprva še malo matram za Velenjem a preveč nazaj si ne upam k polej ven nebi moral. Je blo mal več vetra kt sem pričakoval a na splošno ga ni bilo kaj dosti.

 

Če pomislim je za ta let veliko pripomogla posodobitev moje opreme na bolj udoben sedež z dilo. S testarim zicem se zagotovo nebi sfajtal izpod inverzije.

 

 

Matej in Bojan sta štartala precej pozno za nama in sta dan rešila takole

 

 

In še Vizualizacija letov

(Doarama me je dala na preveliko višino! Ima morda kdo odgovor na to?)

 

 

DAN REŠEN.