No, današnji letalni dan se je v resnici začel že včeraj. Ob cca 21.30 prileti Erzov mail, da je planiral (glede na današnji napovedan dež in ekstremno močan veter) odleteti s svojega hišnega starta malo po polnoči. Vendar pa že dežuje in ne bo z idejo nič…

Kljub temu mu noč ne da spanca, ampak se ob polnoči (ugotovi, da ne dežuje več) poda iz tople postelje v hladno noč (no, ni bilo neke sile glede na topel Z zadnjih dni, ki je stopil ves sneg) in na svojem gričku ugotovi, da se

  • a) nič ne vidi (snega, ki bi kaj osvetlil ni več), predvsem se ne bi videlo razplest štrikcov
  • b) štart je raven, včeraj zorana njiva v snegu, zdaj samo blatna njiva v blatu,
  • c) piha itak 2m čist z leve
  • d) razno…

Zato nazaj v posteljo in ob prvem svitu proti Borovnici in na Goričico, kjer se drži za gospodarsko poslopje in tramove ograje, da ga ne bi odneslo (no, meni s telefonom pocinglja ob 8.00, v Borovnici piha 4/5,8, na Krimu čez 17). Kmeta sicer nenamerno vrže iz tople postelje, da pride branit svojo posest, vendar na koncu končata v prijateljskem odnosu (saj možakar vidi, da Erzo ni preveč nevaren, ker mu je ves čas razlagal le o nekem jadranju s padalom). Pomirim ga, da bova čez dan gotovo našla luknjo z manj vetra in dežja (navijam za Povlje nekaj kasneje).

Potem je neko megleno vmesno obdobje (ne vremensko, ampak vsebinsko 🙂 ), ko se nič (padalskega) ne zgodi.

In potem ob 10.30 Erzo pokliče že zelo nervozen (dan se izmika), da je skrajni čas in morava nekam iti. V Borovnici je sedaj 6/10,2, na Krvavcu 18, Velika 24 m/s, oblake nosi čez LJU ekspresno, vmes tu celo posije sonček skozi modre luknje…  Čeprav je Z SLO v radarskem dežju, na Gorenjskem ni toliko vetra (v nižinah) in seveda še vedno navijam za Povlje.

Britof. Proti Gozdu (od Torova naprej dežuje) in na desno pod Zalog (za sem navija Erzo, ker je nižje, kot Povlje). Iz Zaloga greva še malo desno na start Stari dvor-Zalog, travnik, ki je še malo nižje. Vetra nič, zato pa še vedno jesensko deževje (od Torova dalje – mogoče bo pa le malo ponehalo…).

Seveda danes ne bo ponehalo in gasa nazaj do Vodic in počez proti Kamniku: poskusiva najti neko krtino na meji med jesenskim dežjem na Z-SZ SLO z manj vetra v nižinah in manj deževno JV-J SLO z orkanskim vetrom v nižinah (da o višinah ne govorimo…). Če ne bo nič, greva še na Krtino in mogoče naprej na Dolenjsko…

Zamenjava se za volanom, da lahko Erzo obdeluje Atlas (jaz sem brez očal…) in po nekaj zgrešenih poskusih pripeljeva skozi Rove in tam je res nek hribast travnik. Naokoli z avtom in panično peš na vrh.

In gori piha idealno (mogoče cca 4-5) in komaj kakšna kapljica. In potegne Erzo pokrovček v svojih “tangicah”.

Erzov let

Erzov let

In potegnem UTurna (naftalin se je že razkadil) jaz v svojih tangicah .

Zoranov let

Zoranov let

Slikce  tukaj. In je Erzova serija (za danes rešena).

Zdaj pa naprej na dnevne obveznosti… Le kaj bo jutri …

Dopoldne je še kar nekako in se na Gorenjskem celo sonce kaže. Ko pa podražim Erza, bi še kar odlašal, čeprav se s Primorske že bliža dež in nasploh poslabšanje (bo šel on na Koreno potem, mimogrede…).

Zato se sam odpeljem iz (že) deževne LJU pod osončeni Gozd. Na pristanku nikogar (piha pa rahlo dol SZ), zato se kar sam odpeljem gor. Po snegu na start, kjer pa taleči se sneg pokriva le še ravnico pred Juretovo hiško. Postavim UTurna v sončku (vetra skoraj nič, pa malo meša), ko pa se vpnem, je že skrit za oblaki.

Potegnem in ga spravim gor in se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Obvestim Erza o situaciji in je takoj v odhodu na Gojzd, saj tudi na Vrhniki sedaj uliva (in tisto Koreno potem mimogrede ne bo šlo…). Ko pospravljam, pride Lucija, ki me zapelje po LCja.

Ko zapeljem nazaj dol, v 3 min megleno morje pokrije dolino (cca 100m nad tlemi, debelina mogoče 50-100m, na štartu še vedno lepo). Lucija si v tako ne upa in bo počakala.

Pri Bajdu počakam v nizkem startu Erza, ki se že psihično pripravlja na let skozi meglo. Z njim gor, hitro pobere robo in na start (preden pride do sem dež od KR, kjer že uliva), jaz pa z avtom dol, da bom s pristanka obveščal o megleni situaciji na tleh. Ko pridem dol, se je megla malo dvignila in razredčila in Erzo štarta (že vidi skozi meglice mestoma do tal). Megla res razpada in malo za njim odleti tudi Lucija. Erzo pristane v rahlem kapljanju,

Erzov let

Erzov let

Lucija nekaj za njim. Rešiva Luciji avto in Erzova serija je rešena (še za dne)…

Po dolgem času se že navsezgodaj oglasi Delux za akcijo: Kovk ali Lijak, testirati Kinga, pa še Špela gre zraven (neprecenljivo 🙂 ). Ker sem brez Rooka, sem takoj za (jaz bi testiral Rooka2, kakšnega super letenja pa ne pričakujem). Povsod razen v LJU kotlu je sonček in Kovk že javlja 2/5 J. Nakurim še Mega in Erza in akcija.

Ob 10.45 Železniška, 11h Logatec in potem še Mega na Uncu in v Ajdovščino, ki se koplje v kristalni modrini in sončku.

Na 777 prevzamemo in prevekslamo robo in na Kovk. Najprej hočem kar s tangicami testirati dvojkico, pa me Erzo spametuje, da vzamem tazaresno opremo. LCja zarinemo v sneg kaj hitro, saj ga je preveč za na start.

Na startu lepo deviško pokrito s snegom in piha idealno in še vedno čudovito sončno (slikce tukaj).

Postavimo : 3 x King in 1x Rook2. In že pridejo tudi drugi (Cimerman, Kupljenik,… pa še Valiča). V luft Erzo, Mega, Delux in jaz, za nami še ostali.

Oni trije hitro pobegnejo proti Hublju in naprej na Čaven, jaz pa v začetku previdno (da se malo navadim dvojkice), potem pa bolj sproščeno. Termika je občasno kar sunkovita, večinoma pa se kar vozim. Do Hublja in nazaj, naberem nad startom do skoraj 1200 in še enkrat do Hublja, medtem ko so oni trije že proti Lijaku. Nazaj nad start, kjer vrtiva skupaj s Cimermanom, ki potegne čez proti Vipavi. Še jaz naberem do 1100 in bolj zunaj za njim. Zelo ga požira in pride precej pod Plazom, poskuša rešiti, pa na koncu scuri.

Sam pridem čez kakšnih 50m nad Plazom in me požira, ko rinem naprej proti robu (JV). Mega javi, da je pristal pri Anji. Matram se do Gradiške in tu vrtim neko nulo nad igriščem. Ko sem le nekaj višji (oziroma ne zgubljam več), se zapeljem nazaj okoli roba in v osmicah vedno bolj nabiram … in se (po dolgo časa) rešim 🙂 .

Erzo javi, da je na tleh.

Erzov let

Erzov let

Naprej se samo še peljem mimo Table do Lovske, kjer pa je že kar močan V (?) in guncanje in se obrnem nazaj. Jadram kar nekaj pred grebenom (ne da bi bilo treba enkrat zavrteti 🙂 ) do Vipave in čez dolino proti Planini in po slabih 2 1/2h na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Boris pristane malo za mano.

Borisov let

Borisov let

Zberemo se pri Anji in po kratkem modrovanju v Ajdovščino vrniti sposojeno…

Danes pa kar sneženo. Vendar Erzo ne sme prekiniti serije. In me pokliče okoli poldneva, kako in kaj. Ker nikjer ni videti kaj boljšega, predlaga Skirco (na Goriškem, kjer je po mojem vedenju edino brez padavin, piha 10/14 SV na Kovku).

Okoli 15h na Vrhniki in naprej z Erzom. Parkirava v plundri spodaj in počasi v rahlem snegu – po snegu gor prav na vrh. Piha nič.

Postavi Erzo in potegne in lepo odleti z XC2 (prvič naprej 🙂 s tem padalom) in se doli ustavi šele pri avtu (slikce tukaj).

Erzov let

Erzov let

Moj ubogi Rook je (od včeraj in predvčeraj) moker kot vileda. Potegnem in ga komaj dvignem s tal. V drugo zalaufam z vso močjo in ga pooočaaasi potegne gor in počaaaaaasi zatakne za smreko na desni. Še dvakrat poskušam, pa tudi gor ne gre več kot do pol.

Otresem sneg in počasi dol na spodnjo glavo. Tu piha rahlo z desne-V. Postavim in v dveh poskusih komaj malo dvignem. Vmes opazim, da sta dve celici strgani (očitno od smreke prej…). Padalo je prepojeno in ga samo še vlečem po snegu (kakšno razgrinjanje 🙂 )  Spomim se U-Turna v njegovih zaključnih dnevih ob dežju…

Še zadnjič potegnem (zalaufam prav od padala naprej). Leno gre gor in ga vlečem in obremenjujem in nekako pride nad mene in po hribu dol in speljem … in se zapeljem v smeri avta.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo mi pride pomagat pospravit 🙂 .

Potem pa odpeljem Rookca Sandiju, ki ne more razumeti, zakaj letamo po dežju in snegu in megli, ko se vendar vsak dan da kje odleteti v skoraj idealnih pogojih. Kot npr.danes, ko je on startal na Krvavcu in pristal na Ambrotu. Ampak se je treba malo potruditi (tako kot on 🙂 ), ne pa se samo voziti na vrh starta – “salonski dečki” ….

 

Ko začne na Primorskem okoli poldneva (skladno z napovedjo) ulivati, pokličem Erza za akcijo. Najprej se upira zgodnji uri, ko pa ugotovi, da na Vrhniki že rosi, sva hitro usklajena za Horjul. Koreno.

Na poti tja vozim skozi snežni metež, ki pa v Horjulu poneha. K Erzu in gor. Na startu cca 10cm snega, občasno rahlo potegne dol … in se skoraj vidi do doline. Postaviva (slikce tukaj).

Erzo je seveda hitrejši in potegne in odleti … v meglo, ki v nekaj minutah popolnoma zabaše Koreno. Čakam, da se bo kaj videlo. Pihne V in začne snežiti kot noro. Erzo pokliče, da je vozil skozi meglo in da je spodaj slaba vidljivost.

Erzov let

Erzov let

Okoli se megla razredči in skozi zaveso snežink se vidijo obrisi proti dolini. Še vedno pospešeno pada, ko potegnem naprej. Padalo vlečem po snegu in spoh noče gor. Ko se ustavim, vidim, da je prekrito s plastjo snega…

Namestim ga nazaj in otresem sneg z njega. In stresanje nadaljujem, dokler se spet ne vidijo obrisi doline. Hitro se vpnem in zalaufam in speljem. Sneg me nabija v obraz, ko letim naravnost proti Športni. Malo čez njo in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo mi pomaga pospraviti in gor po njegov avto. Cesta je že čisto plundrasta…