Kličem Mega, ki je ravno govoril s Tomom Pavličem in kaže, da je na Obali podobno kot včeraj. Manci je že malo pozno in se odloči, da ne, Erzo ima 3 ure vmesnega časa med d.o., Damjan pa je tudi za izlet na Obalo. Darinka vzame Damjanov avto, midva pa se odpeljeva na Vrhniko po Erza in nato še na Unec po Mega. Vmes poročava o dopoldanski dogodivščini.

Tom počaka na pristanku v Ospu, kjer se zbaše k nam. Gor in na vrh Gabra. Postavimo. Veter je dosti šibkejši kot včeraj, je pa malo lepše. Prvi starta Mega, za njim Tom, pa Erzo. Potegnem jaz, pa mi zavrti padalo in podre na tla in spet me Damjan reši, ko mi ga pomaga ponovno postaviti. Vmes Erzo pridrajsa mimo tik pred najinimi očmi ob pobočju v najini višini.

V drugo gre bolje in odletim, Damjan pa takoj za mano. Mega pove, da nad steno kar drži in drug za drugim se čez avtocesto usmerimo tja. Erzo in Mega veselo vrtita kakšnih 50m nad robom stene, Tom je šel še malo naprej ob pobočju, jaz pa sem malo niže, tik nad robom stene. Čeprav se matram in vijugam sem in tja, ne morem nabrati, mi pa kar lepo drži, tako da res zelo počasi zgubljam. Zapeljem se globoko v luknjo, ampak preveč ob steno pa si vseeno ne upam, pa še izogibati se moramo eden drugemu (Damjan, Tom) tisti, ki smo približno na isti višini. Najhitreje zgublja Damjan in po dobrih 10 min. pristane. Jaz še malo opazujem plezalce po stenah (danes jih je občutno več kot včeraj) in na pristanek (na isti travnik na začetku vasi kot včeraj).

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravljam, pristaneta še Tom in Erzo in končno (z ušesi 🙂 ) še Mega.

Tomov let

Erzov let

Erzo je še vedno ves navdušen nad svojo novo jadrilico, jaz pa vmes navdušujem nad obiskom Slavnika (mogoče bo danes bolje). Tom nas vse kot sardine naloži v svoj avto in odpelje gor na Gaber.

Nadaljujemo z ogledno turo Slavnika in ga prečimo po dolgem tako kot včeraj. In danes je gori še močneje kot včeraj, tako da tudi danes ne bo letenja. Na Uncu odložimo Mega in razlaz na Vrhniki (tudi danes brez kremšnit, zato pa smo vmes poskusili čudovit Erzov jabolčni štrudel 🙂 ).

Manca se prijavi prva za kamorkoli, samo da se bo šlo. Vreme ni obetavno in tudi napoved ne. Veter naj bi ne bil premočan JZ. Mega ima čas in se javi tudi za šoferja, letenje ni nujno :-). Erzo ima teren in želi biti predvsem obveščen, za letenje ni preveč zainteresiran.

Ko se z Manco dobiva na Vrhniki, sva si enotna, da je najbolj na JZ SLO. Povsod je nestabilno in nizke baze in ko pobereva na Uncu Mega, je tudi on mnenja, da moramo čim bližje obali.

Prvi cilj je Glem. Ko prihajamo na vrh hriba iz smeri Kubeda, se slišimo še z Tomom Pavličem, ki pove, da je na obali J in da najbrž ne bo nič. In res ni. Ko pridemo na start, piha od zadaj in to kar konkretno. Odpeljemo se dol in se pri Marezigah dobimo s Tomom, s katerim ugotovimo, da je edini realni in verjetni cilj Osp ali Gaber (če ne bo premočan). Dol v KP in po avtocesti na Osp. Naložimo robo (Tomu najprej ni, pa ga Manca prepriča, da naj jo vzame, Mega ne bo letel in bo asistiral na startu in podprl logistiko=šofer) in se z njo odvlečemo gor na start.

Piha skoraj idealno (5,5/7,5), rahlo z leve in kaže zelo obetavno, čeprav so baze tudi tu kar nizke in je vse zelo megličasto. Starta Tom, pa Manca in jaz. Tom lepo drži višino in začne rahlo nabirati, takoj ko pride čez avtocestno polico, Manca najbolj potone, pa se spet ujeme nad Ospom. Jaz do roba tudi konkretno zgubim, potem pa se desno ob pobočju zapeljem do Osapske stene in tu ujamem močan steber, ki me lepo dvigne, Nekajkrat korigiram in lovim, ker je kar živahno, ampak postopoma naberem do 700m. Potem se s Tomom odpeljeva levo do viadukta in počasi nazaj (proti vetru občasno samo 5, z vetrom tudi 45). Ko pridem spet nad steno, sem precej nižje, pa spet naberem. Po dobre pol ure živahnega jadranja se spustim nižje v luknjo in opazujem plezalce in meni znano steno iz neznane perspektive (danes imam bistveno več časa, kot ob prvem letu tukaj :- ) ). Manca pristane in tudi jaz se počasi spuščam. Bliže kot sem tlom, bolj je živahno in ob pristanku se celo obrne veter za 180st., kar mi malo podaljša pristanek.

Zoranov let

Tom pristane malo za mano.

Tomov let

Mega je že pri nas in vsi smo navdušeni nad nepričakovano dolgim in lepim letom. Ko pospravimo, zapeljemo še Toma po avto in nadaljujemo proti Podgorju. Mogoče bo pa še Slavnik dal.

Ko pridemo po razdrapani cesti iz Podgorja na vrh, je kar jasno, da danes ne. Smo tik pod bazami, v neprijazni sivini in (pre)močnem vetru rahlo z leve. Nadaljujemo avtomobilsko prečenje Slavnika in se še na “uradnem” startu malce ustavimo in na koncu le ugotovimo, da bo kdaj drugič bolje.

Do Kozine in na avtocesto in mimo Vremščice (komaj jo vidimo iz sivih oblačnih mas) do Postojne in na zadnji cilj – Šilentabor.

Ko pridemo na start tudi tu piha premočno in čisto z leve točno ob pobočju. Prej smo sicer malo upali še na zadnjo šanso – Strmco, ampak 3,5/10 na Slivnici nam pove, da je edino, kar še lahko naredimo skupaj, druženje v prijaznem bifeju za Portusom na Uncu. Fajn je bil današnji dan… Pa tudi ata orel Erzo je bil večkrat sproti obveščen o situaciji.

Zjutraj je vreme še nekako bilo, tekom dopoldneva pa vsake toliko nevihtica. Da mi ne bi kaj ušlo, preventivno pokličem Erza, pa ni zanimanja. Tudi Mega javlja o nastajajoči nevihti (malo sem računal na Strmco). Torej nič.

Pa se spomnim na Slavca Slaka, ki mi je ponujal testiranje Rooka (M). Mogoče bi se našla kakšna luknja med oblaki na Gozdu ali Ambrotu. Se zmeniva za Gozd in šibam okoli 16 proti Vodicam skozi vse cestne ovire (grozna gužva, S obvoznica v razsulu…), ko zgoraj obrnejo škaf in pljuskne po LJ. Pri Vodicah pa spet vse suho, čeprav je Ambro že spet v plohi. Malo onegaviva in se usklajujeva kdaj, pa kam, pa to in tačas oblaki gredo mimo in spet pihne JZ na Gozdu in se dobiva spodaj, na pristanku.

Z LCjem do Jureta, ga levo pozdraviva in malo pokramljamo, potem pa postaviva. Po nevihti je vse mirno kot olje in klobasa in trakci visijo dol. Potegnem prvi in Rook gre kar sam gor. Še sam ne vem, kdaj sem v zraku. Malo zavjugam in vjuge so dosti širše, kot bi pričakoval. Res lepo drži in glede na zračno situacijo bi pri Nuptseju pričakoval 4 min, pri Obsessionu pa mogoče 6-7. Jaz pa pristanem po 10min. :-).

Zoranov let

Pa še telovadil sem malo v mirnem in probal gas. Res je super vodljivo in stabilno. Me prav zanima, kakšno je še v termiki in dinamiki…

Ko pospravljava s Slavcem, pokliče Erzo, da ne more zdržati in se že fura na Strmco, kjer mogoče bo… Pa je res blo. Vsaj za njega :-).

Erzo že ob 10.30 kliče, da bo danes treba iti pa zgodaj (najkasneje ob 11.00, ker se bo potem že nakuhalo – kar je popolnoma enako kot vsak dan doslej že 14 dni 🙂 ). In me samo obvešča. Spodbudil ga je pa Boštjan Debevec in TnT (Tomaž Toplak), ki sta mu huda konkurenca v dolžinah. To je seveda dovolj močan argument, da pozabi na vse ostalo :-). In ker sem na bolniški in mi je svetovano gibanje po svežem zraku brez službenih stresov, sem seveda tudi jaz takoj za. Kljub temu se nekaj cinca z odhodom in se šele ob 11.30 z Erzovim avtobusom odpeljeva z Vrhnike.

Na pumpi v Cerknici še malo počakava na preostala dva (Mega danes sploh ne more) in seveda smo prepozni, ker se že kuha (Erzo). Na vrhu seveda tudi že piha narobe. Ves dopoldan je bil lep JZ (kljub generalnemu S, ki je bil napovedan in tudi je), sedaj pa občasno pihne celo od zadaj in oblaki so ugasnili sonce. Prestavimo se na V rob, kjer Erzo razpakira novo Mantro, jaz pa postavim svojo coto. Ko začne že spet pihati od JZ, ujamem še zadnje pihljaje na V in potegnem prvi (za sondo).

Takoj grem na desno in se matram ob pobočju in drajsam in celo zelo na blizu zavrtim, ampak generalno zgubljam meter za metrom. Ko sem že prenizko za rešitev, se odpeljem ob pobočju proti pumpi in za njo pristanem.

Zoranov let

Na pristanku piha čisti Z 2/4, kar je bilo že čutiti tudi v zraku. Ostali zgoraj čakajo na boljše čase in se prestavijo na normalni start. Starta TnT in takoj scuri v Grahovo.

TnTjev let

Starta Boštjan in malo kasneje, kot takoj, scuri v Grahovo (leta pa ne da na OLC, tako da ni blamaže 🙂 ). Starta Erzo in – ne scuri takoj, ampak začne pobirati in se najprej matra desno proti koči in mu zagrabi in nabira in nabira in je naenkrat visoko gor in se odpelje proti Blokam in naprej v daljne kraje… Vmes kvizim Mega, če mogoče namerava kaj v te kraje (naše tukaj, ne daljne, ampak njegov ne je neizprosen 🙂 ).

Pospravim padalo in grem s TnTjevim avtom iskat oba curanta. Erzo javi, da je od Blok proti Ribnici 2400. TnT je ob cesti pred Grahovim, Boštjana najdemo v Grahovem, kjer prepričuje lokalno prebivalstvo, da bi nas odpeljali gor. Vmes se kar trese od nervoze (kako se je to lahko zgodilo…Erzo je pa kar odletel…čim prej treba gor). Kličem Emila, ki se končno javi, odhajajoč iz službe k zobarju in pove, da je predvideno srečanje na pumpi ob 15.30 z Redstarom… Boštjan končno najde žrtev za šoferja, ki prisede v avto in hop gor direkt iz Grahovega.

Na vrhu Boštjan odlaufa na start (da ne bomo zamudili, zdajle je še sonček in glih idealno…), še preden se poslovimo od prijaznega domačina, ki noče nič za plačilo, ampak moramo po letu še k njemu na kozarček ali dva, ko bomo prišli po avto k njemu (naivno misli, da namerava kdo pristati blizu njegove bajte 🙂 ). Ko prideva s TnTjem na start, je Boštjan že vpet in potegne in odleti in začne navijati in res kmalu nabere in je visoko gori pod (že močno temnimi) oblaki.

Ko raztegneva midva, se res spet močno stemni in sonček ugasne in ko čakava na vsaj malo vetra, začne rahlo deževati. Boštjan je visoko pod temnimi bazami, še malo navije in odleti proti V v daljne kraje… Erzo javi po postaji, da je nekje nad Suho krajino, proti Žužemberku… Že hočem nabrati in se skriti pod drevesa, pa se spet kaže modrina zadaj proti S od koder nosi oblake. Ko malo pihne, me TnT vpraša, kaj se mi zdi, če bi blo (škrebljanje redkih kapljic, zgoraj črn oblak, desno šumi listje) ?!  Odgovorim, da gotovo zauga gor (?!), nakar potegne in odleti ! Gre desno in se matra ob koči in res malo nabere. Ker je dež že skoraj ponehal, potegnem še sam in takoj desno. Ker mi tu ne gre preveč gor (in ker še vedno kaplja), se odpeljem po grebenu proti konjem in naprej (čisti Z je že občutno močnejši kot prej – tja gre največ kakšnih 15) in pridem na sonček in lepo drži. Tudi TnT pride do sem in zavrti in nabere. Mene lepo dviguje, vendar sem v dveh obratih že nad startom (naprej gre 10, z vetrom 53). TnT vztraja in kar vrti in ga odnaša nazaj za Slivnico in je vedno bliže bazam (ki so sedaj, ko so se odtočile, malo manj črne) in se odpelje proti Blokam in naprej v daljne kraje… Meni pa nekako ni v tisto smer. Res, da bi šel s 50+, ampak temni oblaki in sivina proti SV (ki mi diši kot mestoma dežne zavese) me ne vlečeta. Pa še za Erzov avto mora nekdo poskrbeti in Emil bo ob 15.30 spodaj pri pumpi (da me lahko odpelje gor),… tako, da je izgovorov za NE, dovolj. Rinem proti Z, na momente kar obstojim, drži pa in nekajkrat celo naberem. Končno se prigrebem do Cerknice in v močnem Z začnem pristajati v okolici pumpe. Je kar živahno in sunki zahodnika kar premetavajo sem in tja tik nad tlemi. Končno mi uspe in po 40min letenja pristanem na pokošenem travničku malo od pumpe naprej.

Zoranov let

Ko pospravljam, se pripelje Emil in skupaj malo pomodrujeva, kaj naprej. Redstar se je odločil, da gre raje na Strmco, ker je baje tu že premočno (kar je kar res 🙂 …). Odpelje me gor po Erzov avto,  ponudim, naj odleti,  jaz pa odpeljem avto dol. Erzo nedosegljiv po telefenu. Greva na start in Emil zmiguje, da je premočno (postaja 5/10 Z). Vsak z enim avtom se odpeljeva dol in pravac Strmca. Na Uncu pokliče Erzo, da je pristal v Mirni peči in začneva kombinirati logistiko.

Erzov let

Andrej Erznožnik: Evo ga, včeraj novo padalo, danes ga prvič dvignem in odletim: občutki kot včasih, eno komando zategneš z drugo pa banano ješ ali pa spustiš – nobenega kontriranja, kot pri xc3, ko skoz neki živčno in drka brez kraja. Taka so bila padala včasih in len je kot krava, ne gre okol, pa saj ne rabi, važn da gre gor in redko dol. Že v štartu se mi je zdel, da bi blo za scurit kot ostala dva, pa kar obstanem na nekih nulah, ko bi se z xc3 udrl… Nazaj: ustavim prvi avto, tip izstopi in se zanima ter obljubi da pride s tabolšim avtom (s prikolico?) nazaj. Ga ni, si pomagam z naslednjim ki pride. Na pumpi v Trebnjem ogovorim gospo mojih let in že se pelemo v LJ in na Barju me vzame B.H., da 17:50 na Vrhniki!!! [31.05.2012 07:27]
  • 2.Andrej Erznožnik : zoran hvala 2x [31.05.2012 07:29]
  • 3.Rajko Sila : Za prvič ni slabo. Zgleda, da je Ščuka dobil konkurenco. [31.05.2012 08:04]
  • 4.Turčin _ Alojz Turk : Vidim, da se znajdeš: Na 2320m oziroma ob 14:32 ugasneš gps in ga spet prižgeš ob 14:41 na 2240m. Žal to ni niti prav niti pošteno in sem kar malo razočaran nad teboj! [31.05.2012 08:11]
  • 5.Andrej Erznožnik : Ane, pa še to nardim samo zaradi tebe, to bi si moral šteti za čast [31.05.2012 08:20]
  • 6.Janez Kocjan – JanKo. : sej ti bo Aleš “dau tinto pit”, pa boš spet s “ta rdečo” zacahnan”! midva s Turčinom, ti bova pa prvošla! ja pa da ne pozabm, “korajžno odleten, korajžno” !  ;))  ;)) [31.05.2012 08:28]
  • 7.Boris Čebulj : gps !? a je to samo zato da ti let šteje !? a zato da kot starosta padalstva lahko IGRAŠ debatne konflikte ? [31.05.2012 08:45]

Javim Emilu, da odvijam proti Vrhniki. Na Vrhniki zamenjam avto za svoj. Erzo je že dobil štop (:-) ) do LJ, zato nadaljujem proti LJ  na južno obvoznico, kjer na Petrolovi pumpi prevzamem Erza in ga odpeljem proti Vrhniko. Debevec je javil, da je pristal nekje pri Moravčah in da bo že poskrbel zase.

Boštjanov drugi let

Boštjan Debevec: Prvič scuril, drugič boljše. [30.05.2012 20:29]
  • 2.Andrej Erznožnik : kok more bit zdele Turčin nesrečen, ker ti ni ratal preseč 2400 (vem da si pazu)in ne bo mel kaj pripomnit….. [30.05.2012 20:31]
  • 3.Boštjan Zagorc : Bravoo Lepo te je blo videt v Gabrovki. [30.05.2012 20:35]
  • 4.Boštjan Zagorc : Erzo. Kje je tvoj let? [30.05.2012 20:38]
  • 5.Andrej Erznožnik : bo bo, tehnične težave [30.05.2012 20:41]
  • 6.Boštjan Debevec : Prav lepo je bilo prikopit vaš hrib. [30.05.2012 21:06]
  • 7.Tnt : Lepo. Ravno prav si pohitel na štartu da si ujel interval… [30.05.2012 21:40]
  • 8.Tilen Ceglar : hudo! [30.05.2012 22:15]
  • 9.Zoran Gaborovič: nič nisi napisal zgodbe o povratku 🙂 [31.05.2012 00:22]
  • 10.Boštjan Debevec : Zoran, navadno se na področje Erzotovih literarnih umetnosti ne podajam:) Sicer pa štop iz Gabrovke do Litije, vlak do LJ, avtobus do Vrhnike. Doma 19.45. [31.05.2012 07:10]

Malo pred Vrhniko pokliče še TnT, da je nekje sredi gozdov Kočevskega roga.

TnTjev drugi let

Tnt: #2. Vrnitev v Erzotovem stilu še bolj zanimiva kot sam polet, sicer pa v Koprivniku še nisem bil, niti vedel, da obstaja. Povratek pa najprej džip do Prigorice(gospod je gozdar), potem štop do Žlebiča (poba je tekač), štop do Sodražice (stric ima natrgano ramensko mišico), štop do Žimaric (šofer je poznal ene padalce), ustrežena prošnja pri hiši in prevoz do Grahovega (10€). Tam čaka avto, ki ga je pripeljal v dolino vaščan že prej pri curaži #1. :))) [31.05.2012 00:15]
  • 2.Boštjan Debevec : Super! Nisem vedel, da si še tako daleč, skoraj v Beli krajni. Pa še enkrat hvala za prevoz. [31.05.2012 07:06]
  • 3.Jernej Gortnar : Tole mi je všeč predvsem iz enega razloga: maš jajca pristajat sredi kočevskih gozdov. Js sm se tukej parkrat s kombijem peljov in ko sm zagledal tablo “dežela kočevskega medveda” in na telefonu “signal nula” si tud scat nisem upal kam v gozd. Pa glede na zadnje dogodke z medvedi… korajžno! Za kršitve te bo pa kdo drug napiz… [31.05.2012 08:50]

Erzo mu da nekaj nasvetov iz svojega štoparskega priročnika (pa še, če bo treba, mu bo že zrihtal prevoz od Blok do Grahovega), pa sva na Vrhniki… Malo se na parkingu še naslajava nad današnjim letenjem in kje je kdo in kdo je koga…