Zjutraj kaže lepo in tudi veter naj bi bil enakega tipa, vendar šibkejši, kot včeraj. Nobeden ne more prezgodaj, jaz pa bi šel že kar zjutraj nekam. Počutim se klinčevo in sem ves nervozen in sploh ne morem sedeti v službi in me vse živcira za popizdit (čisto sem depresiven – ne vem ali zaradi včerajšnjega dogodka ali ker sem nasičen z Medrolom…). Erzo bi šel popoldne na Vremščico, Megu je problem samo prezgodnji čas, jaz pa bi šel čimprej na popravca na Krvavec. Pa zvem, da je gori današnja 1.tekma Ratitovec Open 2012, kar me popolnoma odvrne, čeprav sem bil že v odhajanju. Boris gre s Slakom na Lijak (Jezus bo vroče 🙂 ). Damjan bi šel, pa cinca. Uboga Mateja spet služba.
Okoli 15h še kar mencam in sem že skoraj za Vremščico, potem pa ne morem več zdržati, ker Erzo še ne pokliče in sporočim Damjanu, da grem nekam in tudi on je čudežno sproščen v istem trenutku. Krvavec. Pod Ambrotom imava šoferja (Aleš, eden od organizatorjev tekmovanja, ki je zgoraj izgubil postajo in mora nujno gor, da bo potem peljal LCja dol :-).
Do hotela poiskati postajo. Tu piha znosen veter, vendar čisto ob pobočju (od kod V ?!), zato se zapeljemo še na vrh Krvavca, če bi bilo bolje, pa pri šestsedi piha kot pr norcih. Gremo nazaj do hotela (tudi pri kapelici piha čisto ob pobočju, torej je zaradi močnega vetra vse eno obtekanje) in hitro postaviva ob Aleševi pomoči (da bo lahko šel čim prej dol).
Malo je močno, ampak lepo hrbtno potegnem in me takoj dvigne po liftu gor. Je pa ta lift malo razmajan, ker kar premetava sem in tja, naprej pa 2-3. Piha JZ in ko se usedem močno na gas, pridem občasno na 8. Dvignilo me je do 2000 in ko sem že pred pobočjem nad zgornjo postajo, malo pospeši (10-12 z gasom). Če samo malo zavijem iz smeri, začne pospeševati in zanašati. Zato niti ne pomislim na kakšno vrtenje, čeprav začne sedaj po malem spuščati. Damjan se kar drži Krvavca (mogoče ne more stran 🙂 ). Ker ima lepo višino (po mojem je tudi čez 1900), se odloči, da gre na Potoško. Mene seveda tudi mika, ampak spomini na včeraj so močni in tu zunaj nad Štefanjo ne dviguje, ampak počasi spušča. Zato rinem naprej počasi, pa sigurno proti Grajcu. Damjan mi zgine izpred oči, jaz pa iz višav opazujem tekmovalce, ki visijo nad pristankom kot lustri in počasi lezejo dol. Ko pridem pred Grajca (1200), zavijem proti Strmolu in počasi nad pristanek, ves čas obrnjen v veter. Nad pristankom piha čisti Z na ful. V veter gre 5-10. Damjan javi, da je scuril v Kokro, ker ga je totalno požrlo od sredine doline dalje ! Je pa vse OK in pospravlja.
Zoranov let
Ko pospravim tudi sam, se že pelje proti Ambrotu in prestrezem ga na Velesovem. Čeprav močno, je bilo vse laminarno in nič razrukano (razen začetka pod hotelom).
Damjanov let
Zvečer Erzo poroča, da je drugi del jate (Ezo in Mega) gostovala na Vremščici in Strmci (kamor je prvič prišel tudi kralj Vremščice – Gorazd 🙂 ).
