by ·Komentarji so izklopljeni za PWC Turčija, Denizli 2009

Po dveh dneh pavze zopet akcija na Turškem nebu. Organizator nas zaradi severnega vetra pelje na spodnji manjši štart. Sestavijo nam 74km dirko čez ravnino na drugo stran in nazaj. Problemi so se začeli že takoj po štartu, kjer se je bilo zelo težko pobrat. Najbolje od SLO-teama začne Cegu, ki celotno dirko fura spredaj, mi pa se počasi prebijamo naprej. Na koncu Urban pripelje prvi v cilj a ga zaradi hitrega tiča nabije makaroner. V cilju pa celoten SLO-team. Prevc pravi da jutri gre prvi u luft in jim pokaže jajca.

Rezultati

4. in 5. dan – piše Jože Molek

Danes je vetra manj, vendar so napovedovali možnost kratkotrajnih ploh. Sledil je odhod na nižji štart. Parawaiting so nam kot vse dni do sedaj popestrile red bull punce in disko na štirih kolesih (red bull hummer z DJ mizo na strehi). V času briefinga je kmalu po vzletu pod štart strmoglavu wind dummy. Stvar je izgledla kar hudo, možak pa je končal v bolnici z zlomljeno nogo. Pretreseni od videnega in bližajoča se ploha, je botrovala skenslanju tekme in povratek v dolino. Za jutri je napoved boljša, manj vetra in več sonca, baje bomo leteli.

Včeraj 3.6.2009

Napoved je že zjutraj kazala na močnejši veter, zato je bila tekma skenslana na brifingu v dolini. Da se ne bi preveč dolgočasili, je organizator poskrbel ogled eno uro oddaljenega mesta, nato so nam častili bolj revno kosilo in nas peljali gledati eno močvirnato lužo. Stvar naj bi bila nekakšen narodni park, čeprav ni zgledala glih ‘bogvekaj’. Pihalo pa je res fanj. Po večerji v našem najbolj priljubljenem baru, nas je zamikal večerni počitek v ponvicah ‘bombažnega gradu’ (Pamukkale – prevod). Opogumljeni in v zavetju teme smo se podali po kalcitni steni navzgor, kjer smo izvedli prvi vzpon po slovenski smeri (sej majo tudi urejene poti, sam tam pobirajo davek). Splezamo dobršen del vzpona proti vrhu, kjer ugotovimo, da je vode precej manj kot podnevi in še tako topla ni kot je bila prejšnji dan. Vseeno namočimo bose tačke v korito in odpremo pirček in uživamo v nočnem pogledu. A že kmalu nas zmotijo baterijski snopi varnostnikov (očitno jih je prebudilo naše glasno občudovanje znamenitosti in efesa). Zadnji čas se odločimo za dvig riti in gas proti vznožju. Na dnu se prelevimo v ta prave turiste in parček (tudi francozinja je bla z nami). Za nami prisopiha prešvican varnostnik, ki pa očitno ni prepoznal naše kameleonske kamuflaže. Padalsko-filozovsko-politična debata je trajala še pozno v noč.

TASK 3 – piše Gašper Prevc

Po včerajšnjih 11 minutah letenja in pristanku v kanjonu je danes šlo mnogo bolje, višje, dlje, hitreje, …  Pičili smo proti vzhodu, skupna razdalja 115km. Tudi do doma je bila dolga, sploh za Sušo in Moleka, ki sta se usedla malo pred ciljem in sta se v našo Yuildsishan bazo vrnila pred nekaj minutami. Zdaj ju Aljaž šola, kako je treba letet da se pride do cilja in do zmage – danes je bil namreč prvi v cilju, mogoče to ne pomeni zmage, ker se je po začetni napaki skupaj z Urbanom in Ceglom »šlepal« nekaj km za vodilnimi in ima slabši early bird faktor.

Drugi Slovenci smo po early birdu med boljšimi, smo celo tekmo lepo peljali v ospredju, za cilj pa nismo bili dovolj odločni, ker je kazalo zelo slabo. Aljaž je porinu na vse ali nič in se mu je računica sešla, z Jurijem sva bila v isti višini ampak sva še povrtavala in prišla v cilj 10 minut za Aljažem. V najini skupini se je privlekel še Urban nekaj metrov nad tlemi in Cegi nekaj metrov za nami. Med Aljažem in nami pa je prišla skupina cca 10-15 pilotov s Podobnikom in DULETOM!, ki dokazuje da NOVA leti. To se bo še prodajal.

Včeraj smo posneli nekaj video materiala, na youtube ne moremo dat ker tu v Turčiji ne dela, na VIMEO smo pa po 16 urah še vedno v čakalnici za objavo.
http://www.vimeo.com/4957662 – report
http://www.vimeo.com/4957768 – kanjon

TASK 2 – piše Jože Molek

Danes zafuk! Že na štartu je bila kriza, saj je bilo kar težko pobrat. Od naših sta pocurela Prevko in Aljaž, drugi smo se pa spajsali, vendar smo eni zato zamudili na štartni pilon. Prvih 55 km dirke je bilo sorazmerno enostavne, zato sem porival iz švoh stebrov najprej, da bi polovil prvo grupo. In ta taktika je kar ratovala vse do začetka drugega ravninskega dela. Je bilo treba letel 20 km na ravnino proti vetru. Sem že takoj porinil v steber vodilne grupe (sem že upal, da se jim pridružim), a sem na žalost namesto dviganja fasal -4 m/s dol.

Sledilo je malo premetavanja v vetru in curaža. Sem pokuril jokerja (baje se bo ena dirka odštela). Sem pa bil zato nagrajen s sprehodom skozi starodavni Hieropolis in banjice Pamukale. Že samo zaradi tega se je splačalo priti sem. Fotke pa bodo, ko pridem domov. Od naših je bil najboljši Primož P., tretji. Fant leti super, pa še za cunjo (Boom 6) pravi, da leti kraljevsko. Uradno sta bila v cilju še Cegi (24.) in Jurij (29.), neuradno pa še Bano in Dule, a sta ciljno črto prečkala že po izteku časa za dirko (deadline time). Tu je organizator naredu zafuk, saj je bilo za 89 km dirko na voljo le 3 h in 50 min. Glede na precej zahtevno disciplino, je bilo to očitno premalo, saj je vsaj 10-15 tekmovalcev priletelo v cilj po izteku časa. Aja, smo pa po dirki rešili eno Američanko iz krempljev Turka, ki je za 15 km taksiranja zahteval 25 €. Za nagrado so eni dobili sladoled (kdo, pa naj ostane skrivnost). Stiskajte pesti, da vam bodo pordeli členki – zaenkrat očitno ne stiskate dovolj 🙂

Razultati TASK 2

Task 1 – piše Jože Molek

Dons 83km, pomoje sm okol 20. Odletu v 2h10′. Najbolši naš Bano, Beluga 2min pred mano, Prelac in Moleki 2min za mano, Aljaž, Suša, Đuro, Misty pa bolj uzad. Ubistvu sm zadovoljen z grenkim priokusom, k sm bil umes ful bolš naštelan, sam jebi ga tak je lajf, pa še s padalom nism najbolj zadovoljen. Zaenkrat kaže da je Gin tista taprava raketa, za niviuka se kle prehitr leti,… upam da bo tko vsak dan:) Beluga naj bi bil okol 10, zase ne vem, ker smo šli iz 3600 v ciljni dolet in sm ga žgal da sm jih ene 20 prehitu.[HA HA, ene 3,4 mogoče res – komentar Prevkota]. Drugač sm bil med tekmo skos fajn naštelan, na najbolj oddaljeni tački sm bil praktično tm tm 3. sam sm naredu napakico (5′) ker sem se odloču nazaj it bolj po ravnini in sm mogu pol vrtet 2-3 namest 6 in nas je tko bolj po kuclčkih grupca preskočila, v njej Bano in Beluga. Mal me jebe padal k planira bl za en kurc, ful se useda po ravnini tko da če želim bit uspredi moram res forsirat na puno, takoj po pilonu me je prčakala kravatka tko da sm mogu stolirat in pokurt še ene 100m, je pa pol nakonc nudil posebno zadovoljstvo k sm ga v cilj pičil mimo drugih.
Še oglas za vse gorence: Spim v hotelu zajtrk, večerja in še bazen povrh za 14 evrčkov na noč! Kr fajn ne?

Tako je zgledala tekma skozi oči Cegija. Je pa res, da smo ga fanj žgal, povprečna okol 35 km/h, pa to naj bi blo ravninsko letenje. Rezultate še čakamo. Je pa prav zanimivo spremljat nivo kakovosti pilotov na PWC. Praktično nobeden ne scuri, pa klapa ga tud žge. Letiš na pol gasa, pa se mimo peljejo kot pri norcih. Joj joj, je treba še bolj pohodit … Mejde in držte pesti za čim boljše rezultate.

Rezultati TASK 1

Trening dan – piše Jože Molek

Yilzihan hotel: 6 slovenčkov in ena francozinja na fotelčkih, en slovencelnj pa se skriva v sobi. Muči nas dilema, kako naj se je lotimo ??? Včeraj se je šov začel že na Brniku, ko so puranji letalski družbi nikakor nismo mogli dopovedati, da imamo v ruzakih gugalnice, ne pa športne opreme, kot so bili obveščeni pri puranih. Obveljala je njihova, naše denarnice so pa bile olajšane za 60 €. Vse je enkrat prvič. Jeklena rjuha nam je bila drugače kar naklonjena, tako da smo brez vseh pretresov prijadarali na Cardak Denizli. Organizator nas je presenetil z organiziranim prevozom v 80 km oddaljeni Pamukale z dvema minibusoma. Današnji trening dan je minil v stilu, namotaj do baze in gas v cilj na pir. Prvi stik s puranjim kraljestvom je bil kar vzpodbuden. Jutri bo šlo za res. Še vedno nismo rešili dileme: en PIR na mizi in 8 kandidatov …

by ·Komentarji so izklopljeni za Slo liga Kobarid (outdoor show) 2009

Slo liga Kobarid 2009

Po 4.taskih je bil rezultat sledeč:

Slo liga Kobarid 2009

1.Aljaž Valič – Gin, Kovk Ajdovščina
2.Urban Valič – Niviuk, Kovk Ajdovščina
3.Borut Hafner – Macpara, Krokar Železniki
4.Primoz Susa – RcG.Assist, Macpara, KLVrhnika

Outdoor show finale:

1. Marko Novak – Gradient, KLVrhnika
2.Aljaž Valič – Gin, Kovk Ajdovščina
3.Jurij Vidic – Niviuk, KLVrhnika 

by ·Komentarji so izklopljeni za Czech Open 2009

Bilo je lepo tekmovanje. V splošnem smo imeli razmeroma lepo vreme za letenje. Na začetku sem imel taktiko povprečno dobrega rezultata, za skupno uvrstitev na stopničke.

Taktika je še kar delovala dokler nisem ostal odzadaj na tekmi, ki je bila prekinjena ko sem bil v slabi poziciji. Napved za naslednje dni je bila slaba. Videti je bilo kot, da ne bo več mogoče narediti razlike za dobr rezultat. Naslednji dan imamo tako "Brazilsko" tekmo v zelo šibkih pogojih. Vsi pristanemo praktično na istem mestu. Razlike ni. Zadnji dan je videti enak. Še po štartnem markerju je vse pokrito tako, da letim visoko in previdno. Nato se pokaže sonce. To je moja priložnost katero sem čakal. Naslednjih 40km soliram, da bi zmagal tekmovanje.  Ko se nebo prične ponovno zapirati pričnem ponovno z konzervativnim letenje tako, da me prva skupina za menoj ujame blizu cilja. Finiš je bil zelo zanimiv saj z Martin Orlekom zaklučiva prva v cliju z enakim časom. Ko se mi prištejejo točke za vodstvo med tekmo zmagam na zadnjem tekmovanju. Naredil sem dovolj veliko razliko za vrnitev na stopničke, skupno 2 mesto.

by ·Komentarji so izklopljeni za Metuljmaija 2009

V nedeljo 26.04. se je na Lisci nad Sevnico zaključilo tri dnevno tekmovanje v jadralno padalskih preletih. To je prvo tekmovanje v letu 2009, ki šteje za seštevek „preletaških“ tekmovanj slovenske JP lige. Vreme je bilo razmeroma ugodno tako, sta za nami dve uspešno izpeljani disciplini.

{gallery}tekmovanja/2009/04/metuljmania{/gallery}

Prvi dan je zmago slavil Gašper Prevc „JPK Krokar“, medtem ko je drugi dan zmagal Marko Novak „Klub Letalcev Vrhnika“. V klubski razvrstitvi so slavili JPK Krokar, pred klubom Lintvern in KL Vrhnika.

 

Posamezniki:

1. Gašper Prevc (KJP Krokar Železniki)
2. Marko Novak (KL Vrhnika)
3. Tilen Ceglar (Lintvar Racing Team)

 

Klubska razvrstitev:

1. KJP Krokar Železniki
2. Lintvar Racing Team
3. KL Vrhnika

http://www.metuljmania.com/rezultati-09.html

by ·Komentarji so izklopljeni za Svetovni pokal 2009 – Brazil (Valadares)

5.tekma in zakluček – piše Jurij Vidic
No pa je konec PWC-ja Brasil. Včeraj smo imeli že od jutra kar dobre občutke glede dirke. Pozdravilo nas je sonce in tudi Ibituruna se je že zgodaj pokazala iza oblakov. Disciplina zopet v smeri proti jugu , ki je cikcala s štirimi obratnimi točkami, levo in desno od glavne ceste. Po odprtju starta se skupina tekmovalcev zapodi v zrak in presenetljivo začnejo curiti. Na startu nastane napetost, saj jim kaže slabo. Končno začnejo pobirati nizko v zevetrnem delu Ibiturne. Nato pa vsi v zrak saj nas čas že močno priganja.

Sam zopet nekaj telovadim po startu tako da močno zamudim startni pilon. Prva skupina je že visoko pod oblakom. Borim se naprej pred sabo imam vse lepo markirano od drugih pilotov in mi tako uspe ujeti vodilno skupino v kateri je že cel čas tudi Primož. Kaksnih 18 km pred ciljem še zadnjič navijemo do baze in se odpeljemo proti zadnji obrati točki. Primož je tu skupaj z Raulom najvišji. Žal pa je dolino prekrila senca visokih oblakov in dirke je bilo počasi konec. Večina pilotov prristane blizu obratne točke in le Raul porine čez greben. Žal se Primož ni odločil za to potezo tako da je pristal poleg nas. Škoda saj bi lahko s pomočjo Raula mogoče celo prišla edina v cilj. Nov tekmovalni sistem z brisanjem treh dirk me postavi na neverjetno 10 mesto. Primoža, ki pa je tu res letel dobro pa okoli 20  mesta.Tako sem si že zagotovil vstopnico na finalu ki bo septembra v Italiji (Poggio Bustone) Jaz presenečen in Primož razočaran.
Sledi zaključna razglasitev in zabava z živo brazilsko glasbo. Taksne fešte kot je bila včeraj jih pa PWC ni imel prav veliko. Ravno zaradi poznega zaključka večera najin report tudi zamuja. No pa saj je zadnji.
LP, od gringota Primoža in Jurija

Četrta dirka – piše Jurij Vidic
Zopet smo se zbudili v deževno jutro. Organizator prestavi odhod na start za 1h. Vsi pesimistični se naposled le odpravimo na avtobuse. Zaradi aktivnega nočnega življenja polovica pilotov med voznjo spi. Nihče ne verjame v uspešno izvedbo dirke. No vendarle ob 12 h Xavier sklice briefing na katerem nam poleg njegovih neumnosti vendarle predstavi dosciplino za danes. Obetavno nas tokrat pošljejo cca 25 km proti SV kjer je že tedaj pridno sijalo sonce. Od tam pa skoraj čisto nazaj do starta in cilj pod njim. Skupna razdalja 51 km.Procedura starta s 4 imi startnimi okni. Večina se nas zaradi izkušenj iz preteklih dni zažene že v prvega. Sledi dolg preskok čez reko, kjer se nizko v term. stebru borimo vsak za svojo idealno linijo pobiranja.. Od tu naprej se skupina razdeli na dve ena gre bolj po desni in druga bolj po levi. Kot po pravilu se tudi midva z Primožem odločiva za različne linije.Sam se odločim za rizkantnejšo, ki je sicer bolj v liniji je pa tudi precej senčna. Tako nadaljujem veliko počasneje z povrtavanjem do nezavesti. Vendarle se mi tik pred prvo obratno točko nasmehne sreča in v skoraj 2 metrskem dviganju uspem dvigniti. Porinem na prvo obratno točko katero obrnem četrti. Sledi let nazaj vendar dviganja ni. Obstanem v manjši dolini in začne se zopet povrtavanje v minus. V tem času me nadleti velika skupina pilotov ki tudi začne povrtavati nad mano. Vendarle se termik
a ojača in uspečno poberemo. Takrat pa opazim Primoža, ki se je ocitno nekje zaplezal. Imamo prednost enega stebra pred njim. Z nekaj uspešnimi menjavami stebrov uspem ujeti najvišje in cca 10 km pred ciljem sledi ponovno preskok čez reko, ki se izkazalo za odločilno. Nekateri so gladko priklopili greben Ibitorune, nekateri so scurili, peščica nas pa se ujaemo v grapi izpod nje. Sledi vsaj 20 min povrtavanje sterbra ki ga ni. Dan je počasi ugašal. Vendarle nam uspe dvigniti in sledi dolet preko zadnje obratne točke v cilj. Ko smo ravno zapustili zadnji steber priklopi tudi Primož, ki pa je nažalost veliko prenizek tako da gre samo pristati. V cilju nas je cca, 15 zmagal pa je Pepe Maleki ki nas je edini pretental z taktiko drugega startnega okna. Ja ni kej kdor zna zna.

Tretja veljavna dirka – piše Primož Suša
Po včerajšnji odlični večerji in še boljši žurki se prebudimo v nekoliko obetavnejši dan. Na startu zadeva ni videti kaj boljša. Štart je v bazi. Kot da bi imel hrib kapo. Kukamo izpod te kape in opazujemo spreminjajoče se sence na ravnini. Večino časa je videti okoli hriba vse mrtvo. Tudi pred tekmovalci potrdijo vremensko stanje in glatko scurijo v dolino. Start je večkrat zaprt in tudi disciplina se dvakrta spremeni.  Leteli naj bi na jug 37km daleč, vsak pilot pa ima svoj štartni čas. Poženem se takoj ker je ravnina po dolgem času spet v soncu. Pridružijo se Raul, Miki, Torsten Paolo in se nekaj klape. V zraku mi je takoj jasno, da je bila poteza odlična. Iz severa prihaja stena neviht in ploh, katere za sebo resetirajo celotno ozračje. Fantje na štartu sploh ne vidijo kaj se jim približuje. Letenje je težavno, zelo šibko in nizko. Celoten teren je namreč večino časa v senci pojavi pa se kakšna začasna sončna luknja. Le prva skupina ima šanse vsi ostali so že zamudili svoj vlak. Letimo precej lepo vendar je vsak naslednji glajd extremno stresen ker je vsak začetek pobiranja praktično iz tal. Pristanem na 27km medtem ko Mikiju uspe in zmaga. V cilju je 11pilotov. Sam sem cca 20. Tole je prva tekma, ki bo verjetno imela vrednost 1000 točk. Da ne omenjam, da bi bila v lanskem letu to prva veljavna tekma. Disciplina je bila dolga borih 37km!

Task 4 odpovedan – piše Jurij Vidic
Danes smo se zbudili v deževno jutro tako, da smo že ob 10h izvedeli od organizatorja, da so skenslali task. Tudi Brazilija ni več tisto, kar je nekoč bila. Ker pa se je vreme ob 12h nekoliko popravilo se je Primož odločil za letenje in treniranje, jaz pa za počitek in kasnejči obisk mestne tržnice. Vremenska napoved za naprej sicer ne kaže preveč obetavno, no kljub temu pa imamo vsak dan preko 30 stopinj C.  Takle imamo!

Task 3 odpovedan – piše Primož Suša
Ponovno se zbudimo v oblačno jutro. Že na Ibituruno gremo precej pozno ker so razmere res ne obetavne. Start je v bazi celo dopoldne in večino popoldneva. Organizator vseeno določi disciplino cca 40km vendar pa je tekma odpovedana v naslednjih tridesetih minutah. Na startu se oblak nekoliko razkadi tako, da se lahko pozenemo v dolino.Vreme je res izjemno nestabilno. V popolni temi jadramo nad Valadaresom vsaj eno uro. Zabavamo se v dviganjih od 0,5 do 1m/s.
Takole ko ni tekma je kar zabavno, drugače pa extremno stresno. Do konca tedna je napoved obupna, upam, da so tudi brazilski meteorologi obupni. To je to, 24.marec 2009. 

Drugi tekmovalni dan – piše Jurij Vidic
Evo, po včerajšnjem večernem nalivu nas je jutro pozdravilo z oblačnim vremenom. Ibitoruna – start; je bil v oblaku vse do 13 ure zaradi česar  smo imeli predvideno komaj 50 km dolgo disciplino zopet v ravni liniji proti jugu. Po odprtju starta pa se piloti kar niso hoteli pognati v zrak. Zaradi šibkega vetra pa smo videli tudi kar nekaj ponesrečenih startov. Sam sem jih imel kar štiri. Sledilo je dolgo jadranje ob startu in izredno počasno letenje po ravnini. Primož je potreboval za prelet dolg borih 20 km+ kar dve uri. No ker pa termika tukaj crkne že ob cca 16.30 discipline v cilju ni končal nihče. Po naših podatkih je Licinju iz italije uspelo preleteti celo 40 km razdaljo ki je bila z naskokom pred drugimi najdaljša. Sam sem pa z nizom slabih odločitev klub uspešnemu vrtenju v termiki uspel preleteti sramotnih 9.6 km. Res ne vem zakaj ta Brazilija tako slabo vpliva name!?

Bon dia – piše Jurij Vidic
Bon dia, iz Valadaresa. Danes prva dirka. Task comity nas je poslala na 70.6km dolgo disciplino proti jugu. Trasa nas je peljala skoraj v ravni crti. proti J. Vendar pa smo se po 6 km startnem pilonu vsi zapodili v temo izpod velikega razlitega oblaka. Tako da smo prakticno vsi pristali takoj v prvem glajdu po pilonu. Po nasih podatkih (saj rezultati se niso znani -sele pobirajo tracke) sta le dva pilota preletela vec kot 25 km ( pravilnik doloca da mora vsaj 1 pilot preleteti 25 km razdaljo in dirka je veljavna) in je prva letosnja PWC dirka tako veljavna.Midva s Primozem sva bila z večino na prvem pristanku. Tako, da sva iskusila na lastni kozi Brazilsko podezelje polno trnja in nevarnih elektricnih napeljav na nevidnih nizkih drogovih. No vse se je srecno koncalo tako da je sledila dolga hoja po zgocem soncu -tu imamo cez 30 stopinj C.
Jutri je nov dan in upava da z vec srece!

Klasika – piše Primož Suša
16.03. Ura je 5. zjutraj ko me Jurij Vidic – Juro pobere pred bajto. Pičiva proti Ajdovščini, da naju Urban Valič – Bano zategne do tržaškega letališča. Pričenja se nova sezona svetovnega pokala. Let v Brazilijo z podjetjem Air France je bil prijeten. Vsaka čast tudi na letu Trst – Paris so postregli “brezplačnim” napitkom. Iberia ti ga glatko dodatno zaračuna… Na začetku ponovno zgodi klasičen vendar nepričakovan zaplet.  Nahajava se v Riu, oprema je še v Evropi. Ura je osemnajst po brazilskem času in ravno se naredi tema. He, sploh se ne razburjam. Do tekmovanja imava dovolj časa. Ne ostane nama drugega kot da ostaneva v Riu.  Zato greva do Eneide, na Sao Cornado. Naslednji dan je na sporedu turistični ogled Ria. Saj nimava kaj počet. Rio je res super. : ) Do večera se turistično fjakava po Riu. Zvečer končno prevzameva opremo in točno ob21:00 se odpeljemo proti Valadaresu.

 

Fotografije

http://picasaweb.google.com/susa.brazil

http://www.hipoxia.com.br/pwc2009/photos.asp