Danes naj bi  bil še lep dan, ampak z močnim JZ- Z, z višino vedno močnejšim. Vendar se v LJ že zjutraj oblači. Z Manco gruntava kako in kam čim nižje in pade ideja Istra – in Kaštelir. Mega je za, Samsa tudi, Erzo nekaj cinca.

Ob 10h se dobiva z Manco na šodru, Erzo še vedno najbrž ne. Ko pa odhajava naprej, si premisli in predlaga majhno zakasnitev. Grem po njega domov in na pragu preberem pol cajtnga, da oni doma medtem pretakajo megabajte z diska. Mega Bajt tačas že čaka na Uncu in Samsa mu dela družbo.

Končno se Erzo, s slabo uro zamude, zloži v LCja, naloživa še Manco -> Unc -> KP -> Y -> se malo lovimo pred Kaštelirjem in pridemo na prazen start. Piha idealno in čudimo se, kako to, da smo sami. Hitro začnemo postavljati in drug za drugim odleti-jo…

Ker vztrajam na hrbtnem startu, mi v tretjem poskusu padalo tako sfedla, da se moram odpeti in sleči, da ga sploh lahko začnem razpletati (od vročine me skoraj fršlok). Kar nekaj časa se brez uspeha matram, medtem ko ostali lepo jadrajo nad startom. Prihajajo pa na start tudi lokalci. Mega pravi, da mi pride dol pomagat, pa ga prehiti Samsa, ki pristane.

In dva res lahko začneva bolj uspešno reševati štrike. Končno uspeva in se spet lahko naštimam. Medtem pristane Manca v dolini, Erzo in Mega na startu. Odletim in začnem jadrati. Čez nekaj časa pridem pod start in potem scurim na travnik v dolini blizu Mance.

Zoranov let

Erzo pride po mene z LCjem in robo kar zbašem v avto, pobereva še Manco in spet na start. V drugo startam brez problemov skupaj z Erzom in Andrejem in še nekaj ostalimi. Ta let naberemo tudi najvišjo višino (jaz cca 450m), Erzo se odpelje nazaj v smeri Motovuna, Andrej toplanda in spet starta, jaz nekaj za njim.

Zoranov let

Megu je za danes dovolj, Manca počiva in razmišlja o vadbi hrbtnega starta. Ponovno v luft, nekaj časa vrtiva z modrim Rookom, za katerega se ob naslednjem pristanku izkaže, da je Slavc Slak.

Zoranov let

Spet pristanem na startu in še enkrat v zrak. Za mano tudi Manca. Ko imam dovolj, pristanem.

Zoranov let

Popoldan se že obrača v večer. Hočem pospraviti, pa me Andrej opozori na preveč nazaj nagnjen sedež in s skupnimi močmi se lotimo štimanja. Res naredimo kar nekaj prilagoditev in potem me z Megom prepričata, da grem še enkrat v zrak in preverim, če je OK. Še enkrat startam, se pridružim Manci in skupaj se odpeljeva čez dolino do lokalnega mosta ob Mirni, kjer pristaneva.

Zoranov zadnji testni

Ko pospraviva, pomagava z navodili še Andreju in Megu, da prideta preko skoraj neprehodnih kolovozov do naju. Gor čez Srbane do Erza, ki je prištopal do sem in gasa nazaj v Slo.

Erzovi leti:

Pa še Andrejevi leti:

Andrej

Na poti nazaj zavijemo v Piran, da Erzo opravi svojo nalogo, mi pa medtem na zaključno druženje v čevapđinico, ki nudi tudi vegetarijanske variante, tako, da sta zadovoljena tudi Manca in Erzo, ki se nam kmalu pridruži…

Super dan z veliko letenja, smeha in dobre volje, kot si ga sploh nismo obetali :-)..

Danes napovedan krasen dan. In zjutraj tudi je. Prvotna ideja o Ravni gori se po posodobljeni napovedi vetra (JZ čez vso SLO, spodaj in zgoraj… na SV pa pre-močno) spremeni v cilj Buzet.

V LJ poberem Malino (Matic Erbežnik), na Vrhniki presedeva v avtobus k Erzu in Habibiju (Tilen Čepar) in gasa na Buzet. Na startu ravno odleti Aire Saša (Juvan), ki ekspresno pobere in izgine… Z njim pa tudi izgine veter. S postavljenimi padali čakamo, vendar vetra ne prinese tudi Ščuka (ki po Erzovo s seboj nosi lepo vreme in tapravi veter 🙂  & Co. , ki pridejo nekaj minut za nami. Čakamo in čakamo, začne že pihati vzdolž grebena  (Z) z vmesnimi kratkimi, uporabnimi trenutki.

Na Erzovo provociranje prvi izgubi živce Malina, ki starta in čez 3,33 min curi na prvi travnik pod startom.

Potem le malo pihne in drug za drugim to izkoristimo. S težavo pobiramo tik nad železnico. Vsi se matramo, potem pa nekaterim uspe, drugim pa ne najbolj. Je razrukano in je treba res iskati dviganja vzdolž grebena. Vmes skoraj že vozim na pristanek (pa Ščuka tudi), pa le najdem (najde) neko šibko dviganje, ki se potem vedno bolj jača in na koncu naberem na max okoli 1000. Drugi so že višje in se že dogovarjajo, kam bi šli… Kakorkoli, 4x lepo naberem in na koncu nabiranja padem ven in totalno scurim in ponavljam vajo, više pa ne uspem. Vmes pa lovljenje ob grebenu sem in tja. Ko ostali počasi odpeljejo proti Slo, imam počasi zadosti in se po slabi uri odpeljem na uradni pristanek.

Zoranov let

Pospravim in nato skoraj uro neuspešno moledujem za štop, potem pa končno uspem in pridem do Erzovega avta. Prvi se oglasi Malina, ki je scuril v krematoriju (Vodice zadaj za Žbevnico, blizu slovenske meje pri Podgorju pod Slavnikom) . Dobrih 20km po vukojebini od Buzeta do tja in po debele pol ure ga poberem v lokalni krčmi. Čudovita pokrajina (kakšni sprehodi, kakšno kolesarjenje po skoraj neobljudeni samoti…).

Naprej čez mejo (hrvaški policaji in cariniki, ki se nacejajo s teranom (?) naju niti ne pogledajo, na naši strani pa policaj komaj stoji na nogah, zavija oči in poskuša biti zelo uraden, pa mu nekako ne uspe in se jecljajoče poslovi in odmaje…) pod Slavnikom do Kozine in naprej do Avio Puba, kjer je meeting point. Habibi (ki je scuril pri Podgradu)

Habibijev let

je organiziral Ščukov avto iz Kozine, pobral ostale, ki so pririnili nekje do Juršč

Erzov let

in preostanek jate je tudi že v Avio Pubu. Še zaključno druženje in gasa na Vrhniko in v Lj… Ker je še zgodaj, ob odhodu Erza malo zaskrbi, če grem še kam 🙂