Tudi danes je predviden bolj pozen odhod, čeprav je idealen dan (sicer šibek V, brez ploh in neviht, močna termika) – sestanki, pa tereni, pa državne obveznosti, pa…

Ob 14h na Železniški midva z Megom prestopiva v enoprostorca in čez hribe in doline v Poljane, kjer nas že čaka Gluhi. Pravkar je v lokalni gostilni govoril s Činksom, ki mu je povedal take o Starem vrhu, da Gluhi kar ne bi šel 🙂 .

Pri koči izmečemo robo iz enoprostorca in se začnemo topiti in cediti na vročini. Najprej pešaka direkt gor soncu naproti (ker nam je premalo toplo…), potem pa zavijemo v gozd. Teh 100 višincev je morilskih.

Na startu piha lepo gor po pobočju… kadar pihne. Postavimo in čakamo na ta trenutek (ko pihne). Odletita Mega in Erzo, potem je trenutka konec. Z Gluhim čakava na naslednji trenutek, pa ga kar ni. Ko vidiva skozi drevje, da sta Mega in Erzo na J strani pod grebenom, sva pomirjena: bomo družno scurili 🙂 . In še midva v zrak skoraj v brezveterju.

Hitro desno čez greben na Poljansko stran in sva že višja kot onadva. Gluhi hitro najde steber in nabira, jaz drajsam ob pobočju in s težavo nekaj naberem. Erzo tudi zavrti rešilni steber in je hitro nad mano in še nad Gluhim. Mega pa vedno bolj curi in se odpelje čez vas proti Poljanam (ki so daleč daleč, za grički in dolinami). Tudi jaz vrtim neko dviganje pa naenkrat zgubim in potonem ko kanta in za Megom. Čeprav sem višji, gledam, kje bova skupaj scurila. Najprej na prvem griču – pa Mega noče in kar še vrti nad grapo desno.Tu dobim prvo lepo dviganje in naberem za 200m. Bom vsaj brez skrbi prišel za Megom. On je nad naslednjim gričkom, kjer se mi zdi, da že pristaja na travniku. Pa dobim dviganje kar na sredi tega kotla, ki je vedno širše in vse bolj mirno in sploh enkratno (steber dneva, bi rekel Delux). Medtem ko nabiram 1100m dodatne višine (do 2000), je Mega preskočil v zadnjo dolino in pristaja. To objavi tudi po postaji (problem z avtom je rešen …) . Jaz pa, vesel ko radio, vrtim in uživam iz vedno večje višine. Odnaša me v smeri Blegoša, ki je višinsko že precej pod mano (400m). Na 2000 mi zmanjka dviganja in se odpeljem proti Hotavljam. Popravim v smer Žirov, višino zgubljam počasi, občasno me tudi dvigne in sem nad Soro med Hotavljami in Gorenjo vasjo cca 1500. Najprej se mi zdi, da bom prišel čez Žirovski vrh, ko pa se usmerim v pobočje nad gmajne in sem vedno nižji, se samo obrnem, naberem 200m in usmerim proti Poljanam. Erzo nekaj govori o Megu in mi sploh ni jasno, saj sem ga že videl “na tleh”. Ampak se je očitno pobral s podna iz nemogoče situacije in je že nekje za mano na 1500 in še nabira. Erzo javi, da Je Gluhi pristal v Trebij

Gluhijev let

Gluhijev let

i in da bo kmalu tudi on pri njem.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: NIMAM SREČE: včeraj na Vremšci, kje ni baz, na Starem vrhu pa z njim bogato. Danes tukaj ni baz, na Vremšci pa so kar na 2700!
 

Zapeljem se do Poljan, že hočem pristati, pa dobim še eno manjše dviganje za 150m in poskušam še enkrat proti Gorenji vasi, potem pa se predam in pristanem v Poljanah.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim, do Gluhijevega avta in do njiju v Trebijo. Mega je medtem nadaljeval “proti Smrečju” z 2100. Popijemo, potem pa midva z Erzom po enoprostorca na Stari vrh, vrneva Gluhiju avto domov v Žiri in pobereva Mega pod Goropekami, kamor je scuril v Erzovo veliko olajšanje. In na Vrhniko, vsi veseli nad lepim letenjem (jaz pa še sploh).

Erzo v Podlipski malo provocira z Ulovko, ko pa se ločimo na Železniški, provokacijo uresniči…

Erzova provokacija

Erzova provokacija

 

Zjutraj se najprej na veliko dogovarjamo (Erzo, Manca, Mega, Mateja&Luka), na koncu ostaneva sama z Erzom (ker vreme ne garantira kakšnih posebnih letov, imajo ostali druge cilje 🙂 ).

Na Vrhniki se pridruži še Frenk. Najprej je cilj Lijak, pa je pri Postojni jasno, da tam ne bo jasno in odvije Erzo svoj enoprostorc (+ Frenk svoj avto) proti Pivki (tudi tu ni jasno, vendar za enkrat vsaj še ne dežuje).

Najprej na Gradišče nad Knežakom (Frenk pusti svoj avto spodaj) – piha od zadaj.

Prestavimo se na Šilentabor – sprva piha gor (SZ). Erzo že postavi, pa malo pokaplja in začne pihati z desne (S).

Gremo spet na Gradišče, kjer počasi neha kapljati in se kaže sonček. Vendar sedaj kar prbija SV. Malo čakamo, potem vzamem cota klasse robo in grem na start. Postavim in ju čakam. Njiju od nikoder (v resnici postavljata niže nad avtom).

Ko malo manj pihne, potegnem in me takoj dvigne. Naprej skoraj ne gre, zato pa lepo lifta. Malo je jojo in zelo počasi lezem naprej. Da bi kaj zaobrnil, v tem vetru nimam jajc. Potem spusti, pa spet dvigne in le prilezem čez cesto, kjer pa začne močno spuščati. Pristanem na travniku pod cesto.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, štarta še Erzo in se v podobnem dogajanju pripelje malo mimo mene.

Erzov let

Erzov let

Čez nekaj časa je v zraku še Frenk, midva pa medtem gor po Erzov avto.

Danes nabija S. Oranžni alarm – rdeči alarm. Jaz pa gledan na J – proti Istri. Včeraj so na Kaštelirju lepo leteli…

Erzo je najprej bolj za ne, kot za ja (…če bi še kdo priporočil, pa še kdo šel, da se ne bova sama zafrknila 🙂 … ) . Pokličem Juvana v Motovun, ki pove, da je doli slab S in se ravno odpravlja iz Buzeta na Mlun. Pokličem še Rabiča (ki nekaj farba na Zavoju): nobenega vetra, vse pokrito, proti morju bolj jasno. Erzo sheca Mega (da se ne bova sama zafrknila 🙂 ).

Vrhnika-> Unc-> med potjo smo zmenjeni za Kaštelir. Juvan najprej pove, da na Mlunu 0, kasneje, da je obrnilo na SZ (on gre v Motovun).

Ko pridemo na Kaštelir, štirje lokalci že tu, ravno v luft, švoh, počasi curijo. Postavimo še mi trije. Oni scurijo, Erzo starta in začne curiti,

Erzov prvi let

Erzov prvi let

Mega ugotovi, da to ni nič in pospravi. Jaz v luft in najprej s težavo, potem pa vedno lepše drajsam sem in tja in naberem lepo nad start (tudi do 300). Mega z LCjem dol po naju (misli, da sem tudi jaz scuril 🙂 ), pa Erza lokalci pripeljejo gor in vidim, kako vsi na hitro postavljajo (tudi Mega) in startajo. Naviter mi noče kazati stebrov, FlyMe sem pozabil vključiti,… skratka, po dobre pol ure se odločim in toplandam.

Zoranov prvi let

Zoranov prvi let

 

Erzov komentar: k svojemu prvemu letu bi rad povedal da nisem tako brezglavo scuril kot si napisal, pač pa sem se vrgel v zrak iz namena, da se lahko poslabša in zapiha dol ali začne dež, jaz bom letu , ti pa ne… seveda se je vreme obrnilo tebi v prid da je posvetilo soce etc

Kar je danes še vedno SV in bodo povsod nevihte, obvelja včerajšnji predlog za Prekmurje – na vitlo. Me pobere Manca v LJU (Manca, Erzo, Mega in jaz) in gasa. Nekje sta še Gorazd in Ščuka s svojim avtom. Erzo nam da nekaj osnovnih navodil, kako se starta na vitlo. Malo se lovimo na koncu, da najdemo štart, kjer se že pripravljajo prvi za vleko (Jošt Napret,…). Ščuka in Gorazd prideta tik za nami.

Še enkrat nam razložijo postopke starta, vleke in odklopa in potem se pripravimo. Prvi odvlečeni že scurijo in spet postavljajo. Potem pa naši. Midva z Manco še malo opazujeva. Erzu in Megu uspe edinima pobrati, vsi ostali bolj ali manj hitro scurijo in se bolj ali manj učinkovito vrivajo za naslednjo vleko.

Ko se pripraviva tudi midva z Manco, se naenkrat pojavi vrstni red po seznamu, ki ga na osnovi prijav (?) vodi lokalna administratorka. Ko sem že ves pripravljen na start na polju (od vročine ob čakanju v popolni bojni opremi me skoraj kap…), se vrine še enkrat Ščuka, ki ga potegnejo še enkrat, da ekspresno scuri še enkrat. Tam z desne bi tudi Gorazd še enkrat…

Ob komandah operaterja potegnem lepo naprej in sem v momentu v zraku in potem me vlečejo do končne višine in počakam, da popusti max.vleka in se odklopim in zapeljem… in mi tudi enkrat ne piskne, ampak samo v širokem loku scurim nazaj. Na sredo polja, tako da kar nekaj pešačim do starta.

 

Zoranov prvi vitel

Zoranov prvi vitel

Najprej imam še misel o drugem cugu, pa se vreme že tako poslabša in vse zapre, da v pišu vetra samo še pospravimo. Manca se je na koncu odločila za ne, saj po takem čakanju (in vrivanju drugih in seznamu, ki naju je postavil na konec) pri končni situaciji vremena ni več videla razloga za start…

Ščuka in Gorazd domov, midva pa v bližnjo gostilno, dokler se ne javi Erzo ali Mega. Mega se javi po postaji iz okolice Ptuja, češ da že curi. Greva v tisto smer (cca uro vožnje stran), Seveda še ni scuril in še leti. Vmes imava orkansko nevihto (tudi ščepec toče), ki naju zasleduje vse dokler ne pobereva mega pri Lovrencu na Dravskem polju.

Od Erza ne duha ne sluha. Po Megovih predvidevanjih je že na Gorenjskem… Odpeljemo se na naslednjo kavo (in nesojeni radler 🙂 ) v Slov.Bistrico. Vmes se končno javi Erzo, ki je pristal blizu Varaždina.

Erzovo vitlanje

Erzovo vitlanje

Obrnemo se nazaj in še enkrat do Ptuja in do Zavrča pri meji (Borl), kjer nam ga preda Marko Mihin.

Medtem pride Manca (Gluhi vabi na pir, pa ga zavrnemo, saj je še čas za akcijo 🙂 ) in se odpravimo proti Žirem.

Malo tipamo, potem pa pod Spodnji Vrsnik, kjer se nam pridružita Špela in Boris in gor.

Na startu nula ali rahlo z desne. Manco sploh ne mika in s Špelo asistirata pri postavljanju. Odleti Erzo, Boris in še jaz in se v lepem loku zapeljemo po dolini skoraj do Sovre.

 

Erzov let

Erzov let

Borisov let

Borisov let

Zoranov let

Zoranov let

Potem nam (predvsem Borisu 🙂 ) še ni dosti in gremo še v strmino gor do Brekovice, kjer pa piha popolnoma od zadaj – in se predamo za danes 🙂 . Še zaključno druženje v gostilni v Žireh in potem razlaz…