V bo danes šibek (razen divjanje na Primorskem). Že zgodaj začnem gnjaviti Erza in se zmeniva za Štajersko za 12h.

Prideta z Mirkom, v LCja in do Trojan. Mimo Šengotarda po J pobočju Čemšeniške, po čudovitih razgledih in strmih travnikih do V roba. Tu malo lutamo čez na S stran in malo nazaj po kolovozih in gozdnih cestah na travnik – start.

Na sedlu piha direkt gor (S). Ko si ogledujemo gmajne mimo Krvavice do včerajšnjega pristanka pod Črnim vrhom, je daleč… zelo daleč. Ampak vemo da je to že odleteno in Erzo že začne postavljati malo više v levem pobočju nad drevesom. Tu piha ob pobočju (torej 45 st. z leve).

Ko začnem postavljati Rooka, je Erzo s 1.klaso že pripravljen, potegne in ga mora kar loviti v bočnem vetru, da spelje. In leti… leti… lepo ga drži. Ko je mimo Krvavice že iz kritičnega, začne celo malo vrteti in javi, da je nekaj čelnega vetra v sami dolini. Potem nama izgine za robom dol proti pristanku.

Erzov let

Mirko bo še počakal, da vidi mene, potem se bo odločil. Potegnem, tudi jaz kar laufam z bočnim vetrom, preden me odlepi od tal in naravnost ven po dolini. V začetku me manj drži kot Erza, potem pa je neka nulca, ki me visoko pripelje iz doline. Vedno bolj sem miren. Pred pristankom imam še cca 200m višine, tako da zapeljem levo ob pobočju in vijugam sem in tja, da pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Mirko se odloči za ne in pripelje LCja z vrha do naju.

Ker je še kakšna urica do teme, se ne damo. Prebold je blizu in ker nas je spomladi po žledu zavrnilo vejevje, je danes pravi trenutek za Šolski teren.

Cestica je spucana in zrihrtana v nulo, tako da smo takoj na vrhu smučišča. Vzamemo robo in tistih par korakov dol v mokroto in senčni hlad starta.

Piha od zadaj cca 1-2 m (se zliva dol po griču). Erzo postavi, potegne naprej in laufa in spelje.

Erzov let

Potem še Mirko enako.

Kot zadnji v mraku postavim še jaz in potem se odpeljem do konca travnika pri naselju 🙂 .

Zoranov let

Ostali prisotni se odpeljejo s kombijem (tudi Mega in Jasna), Luka gre po Megov avto, da bo malo delal za službo.

Jaz prodajam slabo voljo, pa me začneta  Mateja in Luka hecati, naj grem še na kak nov start, da se bom potolažil (in se približal Erzu 🙂 ) . Belvedere je dostopen z avtom, tako, da me kmalu prepričata.

Mateja pelje gor. Na ovinku pri Hotelu Pordoi odvijeva na makadam (zaprt za promet) in po ovinkih gor do primernih travnikov – Belvedere spodaj.

Niže na travnati glavi eden postavlja, nekaj pod njim starta zelena Mantra 6. Malo v šali rečem Mateji, če to ni mogoče Erzo… Tisti na glavi tudi odleti, potem postavlja še eden, zraven pa Mateja razgrinja meni. Piha lepo gor, tako da hrbtno odletim. Peljem se malo v levo, nekoliko drži, potem pa na sončen standardni pristanek.

Zoranov let

Ko sem na tleh, Erzo vpije po postaji, kje da sem. Ker smo hoteli po Erzovem zgledu ta start narediti za “na lager” :-), se ne oglašam 🙂 . Vidim ga, kako prihaja proti meni in se reži in vpije v postajo. Seveda je tista zelena Mantra res bil on in tako sva oba “prikrito” naredila isti nov start 🙂 🙂 .

Erzov let

Povsem sem potolažen in spet ful dobre volje (in to smo kar vsi 🙂 ).

Ko pristaneta Mega in Jasna (in večina ostalih) s starta Passo Sella, se naložimo in pri apartmajih poslovimo. Oni ostanejo še jutri, mi nazaj v SLO…

Čeprav so v SLO padale danes 100tke, smo se pa mi prav fajn imeli tukaj …

Nekaj Zoranovih slikic tukaj

Še nekaj Matejinih slikic tukaj.

Ko sem bil včeraj za Storžičem, sem se kar navdušil nad okoljem, opazoval še možnosti za nove starte in potem doma na satelitskih posnetkih zaznal lepo lokacijo resnega samostojnega starta, ki pa ga še nihče od lokalcev ni odletel.

Ker so bile zjutraj objavljene podobne vremenske razmere (da o Z ne govorim), sem že zgodaj zdražil Erza (res se mi je zdelo lepo, da bi šla sem skupaj in odletela in bi tako tudi jaz enkrat vsaj malo povrnil Erzu za nešteto novih startov, ki mi jih je predstavil doslej… A sem bil dovolj cukrast ? 🙂 🙂 ).

Erzo je takoj za in ob 11h sva že na poti v Tržič vsak s svojim avtom. Najprej si ogledava pristanek za start Pr Tič (kar bi bilo na zadnjem mestu), potem pa skozi Lom do Slaparske vasi (tudi včerajšnja lokacija). Tam pustiva Erzov enoprostorec. Z LCjem gor mimo rampe in skozi goste smrekove gozdove po mestoma razjahani cesti  (ki je na enem odseku postala blaten kolovoz), do čudovite planine Javornik.

Parkirava LCja in s skepso ogledujeva kje je neviden in precej oddaljen pristanek… Piha prav, tako da vzameva robo (Erzo hribovsko, jaz Rooka s tangicami) in po travnatem pobočju proti vrhu Velike Javornika (Ženiklovec) 1715m. Čisto na vrhu se že zbirajo meglice, pa tudi piha malo postrani (J, pobočje obrnjeno proti Z), zato postaviva na 1660. Erzo je precej skeptičen glede doleta in razmišlja, da bi pristal kar spodaj na planini (in tako rešil še problem avta…).

Potegnem, ko vsaj rahlo pihne gor… Najprej kaže, da bom tudi sam težko zvozil do Slaparske vasi (in že gledam strme travnike pri Domu pod Storžičem…), potem pa kar drži in drži in drži in rahlo piskne vsake nekaj časa, tako da z veliko višino preletim prvi kritičen kucelj in speljem mimo Bele peči (1583m) praktično na višini grebena. V živo si ogledam svoj potencialni start na Planini zgornja Konjščica, mimo katerega se ravno peljem. Obrnem in gledam, kje je Erzo, pa ga nikjer ne vidim. Nadaljujem naprej nad Pavšlom, pa vse naprej do Tiča. V zraku je mirno, gledam dol na spodnji pristanek pred Dolžanovo sotesko in obrnem nazaj proti včerajšnjemu pristanku. Še vedno lepo drži, tako da po slabe pol ure pristanem na znanem travniku.

Zoranov let

Pokličem Erza, kaj se dogaja. Seveda je imel Erzo prikrite namene 🙂 . Res je rešil avto,

Erzov let

vendar zato, da se sedaj pelje na Pavšel. Medtem ko jaz pospravljam, on postavi še na Pavšlu in pristane čez nekaj minut pri meni z drugim novnovim danes 🙂 .

Erzov let

Že včeraj se z Erzom dogovoriva za projekte, saj vreme ne bo ne vem kaj.

In res je danes še slabše, kot napovedano. SZ naj bi pihal in to je za Dolenjsko redka prilika (tako Erzo 🙂 ).

Zjutraj se priključi še Kastner in okoli 9.30 se na Rudniku naložita v LCja. Najprej je cilj na Gorjancih, pa nas radarska slika ustavi že pri Višnji gori. Predlagam, da gremo vsaj na Polževo in Erzo viteško privoli (on start že ima in se javi za šoferja 🙂 …).

Na griču piha skoraj nič, vendar narobe, vse pa se cedi od nočnega dežja. Z Domnom postaviva v to mokroto in po dveh poskusih dviga sta moja cota in njegov Nuptse za ožet (tudi po laufanju do konca travnika, se nobeden ne odlepi od tal…).

Nadaljujemo do Valične vasi, kjer naj bi bil že odleten JanKo-v start. Po malo bluzenja ga najdemo, vendar danes to ne bo naš. Po cesti nazaj in na položnem travniku pred vasjo najdemo tolažilno področje. Malo še pametujemo, potem pa pamet izklopimo in postavimo kar na robu vaške asfaltne ceste s štriki čez cesto.

Ko ima Erzo prvi postavljeno, mu mimo vozeči avto zapelje direkt čez štrike. Takoj za tem odlaufa in spelje in pristane pod vinogradi nad glavno cesto ob Krki.

Erzov let

Moja cota se je medtem malo odcedila po cesti. Zalaufam in kr laufam in še laufam – in sem v zraku. Čez grmovje, vikend in do glavne ceste, kjer pristanem pred droti (samo telefonski).

Zoranov let

Kastner je na tleh ob meni nekaj minut kasneje.

Kastnerjev let

Z Erzom mu pospraviva padalo, on pa pešaka gor in pripelje LCja dol. In je prvi za danes narejen in je svet lepši 🙂 .