Danes vsaj dežuje ne, čeprav je še vedno slabo. Jutranji V naj bi čez opoldne obrnil na JZ. Erzu pravim, da danes morava iti, saj bi sicer spet rinil na Planinsko jezero… Na projekte, saj za resno letenje ne bo nikjer. In se odločiva za J – Pivško ali Primorsko.

Ko se voziva mimo Postojne, je tu še vedno burjica, Kovk pa javlja, da je ravno obrnilo na JZ (2,8/3,7). Vendar naju Kovk ne zanima in zavijeva proti Pivki. Tu dimniki kažejo S. Zaradi obvoza se ustaviva in razgledava na sprehajalnem gričku nad Pivko (bunkerji in partizanski spomenik) in Erzo takoj uoči travnik na nasprotnem gričku: Kerin. Glede na veter je idealen, čeprav izgleda kot nek “šolski teren”.

Preveč mi ni, ampak Erzo kar zavije tja (on ima demokracijo danes v rokah), dokler gre z avtom. Samega ga ne pustim na grič in kmalu sva na vrhu travnika, pod gozdičkom.

Erzov trakec pokaže, da piha (skoraj) idealno. Postavi Erzo

in počaka, da malo močneje pihne

in lepo odleti, zavjuga v desno in čez trofazno zapelje na spodnji travnik pred tovarno.

Erzov let

Jaz postavim v gosto povaljano travo, kjer je tudi precej polomljenih vejic. Kao preverim štrikce in počakam, da vsaj malo pihne, ker je medtem skoraj ponehalo. In ko se trakec dvigne, hitro potegnem, pa padalo sploh noče gor, čeprav forsiram – in vidim večjo vejo med štrikci. Med tekom podrem  in potem obiram 10 min štrikce z edinega trnastega grmička na travniku, kamor je padlo padalo 🙁 .

Erzo medtem pospravi in pešači nazaj gor proti avtu. Jaz pa tudi gor na start. Postavim še enkrat in otrebim vejice s štrikcev in sem moker, da kar teče z mene (puhovka, pa to…). Spet moram čakati, ( Erzo me snema ), da vsaj malo pihne in potegnem in gre lepo gor in se odlepim in zavjugam, pa gre le dol, tako, da zabremzam pred trofazno in pristanem na travniku tik pred droti.

Zoran leti

Zoranov let

Novnovnov in nekaj sva za danes že naredila.

Zdaj naprej proti Knežaku. Erzo ima v mislih staro poseko nad Knežakom, ki jo je že nekajkrat omenjal v teh krajih.

Zavijeva med jezerci proti Baču in se ustaviva pred Obrobo in nazaj pogledava na poseko. Meni zgleda precej zarasla, ampak Erzo je odločen: greva gor.

Zaparkirava nad Knežakom in med šibjem in šavjem gor. Neprebavljivo (če bo takšno na vrhu, bova morala samo dol). Med 100m vzponom spet vse teče z mene (puhovka pa to,… da moje kondicije sploh ne omenim…).

Na vrhu trnje in malo manj šavja.

Erzo malo popuca, jaz lovim sapo. Realno ne pričakujem, da bova odletela. Erzo postavi in preveri vsak štrikec okoli vsakega trna.

Piha po hribu gor – skoraj nič, malo z levo, malo z desno tendenco. Ko se trakec malo dvigne, potegne, lepo dvigne padalo (brez šare med štrikci) in zalomasti med šavjem in laufa in … laufa in se končno odlepi s tal. Bravo !

Ko začnem razgrinjati padalo po trnastih grmičkih že pristane tik pod Obrobo.

Erzov let

Od tu pogleda gor proti meni

Jaz pa še vedno ne verjamem, da mi bo uspelo. Preveč šavja. Prav vsako vrvico dvakrat preverim in položim čez trnje in šavje. Potem se vpnem in čakam, da bo kaj pihnilo (spet se je umirilo). Vem, da imam v tem šavju na voljo samo en poskus.

Ko končno trakec malo zaplapola, potegnem … in gre gor. Čutim, da je lepo nad mano, vendar me vleče zelo v desno (piha malo s strani) in lomastim med trnjem in šavjem v desno in bremzam z levo in ga nekako usmerim naravnost in končno začutim, da malo nosi. In še bolj polaufam in me obrži nad tlemi in sem v zraku tik nad šibjem. Samo naravnost ven se odpeljem in zavriskam in že letim visoko nad poplavljenimi travniki. In pristanem pod Obrobo, le malo pred Erzovim pristankom.

Zoranov let

Ko pospravim, je že pri meni z avtom. Novnovnov!

Danes pa je cela Slo bolj ali manj v megli. Z, višje močnejši, niže šibkejši čez vso SLO. Ponekod rosi, drugje dežuje, megle pa v višavah in dolinah in po gričih.

Med posameznimi usklajevanji z Erzom  se situacija ne spremeni. Erzo bi se zaradi raznoraznih obveznosti omejil na bližnjo okolico Vrhnike. Končno se uskladiva, da sega ta bližnja okolica tudi do Janč (mu že skozi nabijam, da imam tu nekaj ogledanih lokacij 🙂 ). Ko se je treba odločiti, me hoče poslati kar samega na (ponovne) oglede, pa ga izjavim, da ga nepreklicno počakam.

Ob 15 h pred Hoferjem Fužine in gasa do Besnice in gor proti vasi Vnajnarje. Začne rositi… Prva lokacija kljub lepemu travniku ni preveč privlačna, saj je pristanek v Besnici daleč,daleč… Pa hvalabogu piha od V dol po hribu. Nadaljujeva na vrh gričevja Vnajnarje in se kar zaparkirava pred kmetijo na koti 628m (tu sem si že tudi ogledoval).

Presenečeni gazdarici in sinu poveva, da bi se malo razgledala… Moja ogledana lokacija ima seveda napačen veter (če bi res pihal Z bi bilo OK, razen nekaj kritičnih jablan in šavja niže). Pa se postaviva na drugo stran proti JV nad škarpo dovozne ceste od koder piha danes nenapovedani veter in Erzo je v momentu na obratih. Ker je treba čez sadovnjak v grapo proti JV in si potem nad gmajno-gmajno, je idealen pristanek daleč, daleč, daleč naokoli (argumentiram jaz). Pa pravi Erzo, da boljšega vetra tu ne bo nikoli in da je rositi tudi nehalo (menda ?) in gre v Atlas SLO preverit višinsko razliko. Odčita 300vm razlike do Besnice. Jaz še vedno nisem prepričan in bi še kar preverjal po atlasu, če res gledava pravo pozicijo (v bistvu dvomim v izjavo prisotne uradne osebe z licenco… 🙂 ).

Erzo pa kar ven iz LCja in zagrabi taboljšo robo in v sadovnjak. Zbira se vsa družina z dotičnega posestva. Erzo jih seznani, da bo kot prvi na svetu odletel z njihovega grička in jim naloži, naj mu raztegnejo padalo. Gazda sploh ne ugovarja in se s sinom loti posla. Tudi gazdarica malo pomaga. Še jaz hitro odidem po robo (v tej situaciji je treba vzeti Rooka) in skoraj zamudim Erzov start.

Lepo hrbtno dvigne in malo handla, ampak vetra je malo premalo, da bi Mantra kar lebdela gori (zato mu omahne nazaj in popivna travnik). Potegne še enkrat in malo pojamra, ker bi si želel več vetra in … odleti. Malo potone, ampak nad sadovnjakom ga rahlo dvigne, preleti kritične smreke in potem kar leti in leti in kar ostaja na isti višini. Končno počasi začne zgubljati višino daleč na desni, nad najinim pristankom.

Erzov let

Še meni hitro raztegnejo padalo (zdaj so že usklajeni in vedo kako in kaj 🙂 ). Veter je še malo upadel in štrikci se kar nekaj fecljajo in zapletajo v travo, ko vpenjam tangice. Vmes se zmenim z gazdo za dostavo LCja v dolino. Končno se mi zdi, da je OK, padalo hrbtno malo naravnam, potem pa potegnem naprej. Lepo gre nad mene, pa vidim, da nekaj vleče v desno. Desna komanda je zafecljana okoli gurten. Z dvignjenim padalom z desno roko kar popravim komando (še sam ne morem verjeti 🙂 ), ga lepo pripeljem na rob in se vržem skozi šavje mimo jablane. Malo bolj me požre kot Erza, pa nad spodnjim sadovnjakom le zadržim višino in levo od kritičnih smrek preletim gozdni rob. Potem pa že začnem zavijati v desno z vetrom in me lepo drži, tako da se pripeljem do najinega predvidenega velikega pristanka brez problema (pa tudi že prej bi se dalo lepo pristati). Le na koncu me nepričakovano požre, tako da nimam več dovolj višine za obrat v veter in pristanem z vetrom v rit (=zaružim po blatnem travniku).

Zoranov let

Erzo je že pospravil. Ko začnem še jaz, že pride gazda s sinom z LCjem dol (to je moral polagati ovinke po strmini dol…). Erzo ju odpelje gor in pride nazaj ravno, ko pospravim.

Pred temo še na Janče na ogled preostalih lokacij, pa je taka megla, da ne vidiva ničesar, zato vesela ko radio nazaj v LJU k Hoferju. Prvenstveni 🙂 !!

Oziroma bolje nazaj mimo Velike Stare vasi do Male stare vasi in gor proti že prej ogledanemu travniku. Po gozdni cesti nad travnik, zaparkirava v blaten kolovoz in dol na čistino.

Krasen travnik, v dolini pa blatne njive in travniki (samo 60m niže, da ne bo pomote…). Piha še kar lepo gor, zato takoj postaviva.

Potegne Erzo in odleti in vleče, vleče desno okoli roba in pristane na travniku za njivami.

Potegnem še jaz (cota se je rahlo posušila, pa spet navlažila na mokri travi…) in z manjšo višino vlečem in naciljam na travnik kakšnih 200m pred Erzom.

Zoranov let

Pospraviva in Erzo peš gor po LCja. Drugi novnov(nov) je za nama in sva že sproščena 🙂 …