Še enkrat gor, sedaj prav na vrh doline nad zadnje kmetije po obvoznici skozi gozd.

Še vedno se trava kar cedi od mokrote, čeprav se celo sonček sramežljivo pokaže skozi megle. Postavim za Erzom, ki hitro potegne in zapelje dol pod kmetijo in na levo v spodnjo dolinico vse do svojega prejšnjega pristanka.

Malo za njim sem tudi jaz v luftu, pa me, kljub večji višini ob preletu desno od prejšnjega starta, na koncu bolj spusti, tako, da pristanem še malo prej kot prvič. Erzo zabeleži še nekaj utrinkov dogajanja tukaj.

Iz »močvirja« sedaj na levo gor na cesto, medtem ko je Erzo že na poti po LCja.

Ker piha še vedno V, odpiševa (z moje strani predlagano in pričakovano Gradišče) in se prek Bogenšperka odpeljeva naprej na Dvor, ki je primeren na V.

Pa tam piha od zadaj iz Z smeri, tako da obrneva in nazaj gor sem, na Višji grm, kjer Erzo pričakuje (iz poznavanja svoje tukajšnje lokacije)  možnost starta še na Z stran. Daljnovod gre sicer grozljivo po sredi kotanje, vendar je na res visokih stebrih…

Veter tu navidez piha po pobočju gor, ampak ko postaviva, se izkaže, da je precej z leve (bolj nek JV).

Erzo uspe v drugem poskusu in se zapelje v kotanjo desno ob/pod daljnovodom.

Tudi meni v prvem poskusu ne uspe (mi ga stranski veter podre na tla), v drugo pa, s hrbtnim dvigom in atraktivnim odletom skozi grmovje in slalomom ob sadnem drevesu niže, zapeljem tudi sam v dno kotanje. Erzove fotke tukaj

Erzo spet pripelje LCja in potem se spomni še ene lokacije, ki si jo je že dolgo želel. In jo tudi uresniči, čeprav je vršni del hriba bil še v megli…

Zjutraj Milan zažene paniko, da je danes mogoče letenje na Kovku. Res je doli v Vipavski še šajba in veter lepo narašča, ko se odpeljem iz LJU proti Vrhniki.

Na Železniški pa Erzo, Milan in jaz še enkrat preverimo kamere in Vipavska je že (v skladu z napovedjo) čisto pokrita. Milan odstopi od akcije in bo reševal svojo (življenjsko) serijo lokalno, Erzo pa samo s projektno robo k meni v LCja in zapeljeva na projekte proti J.

Pred Uncem sva že v soncu in Slivnica ima ravno idealne pogoje (5/7 JZ) za bolj resno letenje. Takoj začneva lobirati Milana, da pride za nama z Erzovo zaresno robo. Pa se ne da prepričati (še dobro, saj veter pada in se ekspresno oblači), zato zapeljeva pod Slivnico naprej proti Blokam v smislu osnovnega plana.

Z glavne ceste na levo na Studeno in na vrh hriba, ki sva ga z Erzom imela (očitno neodvisno) že dalj časa v planu. Kar lepo piha JZ (občasno malo obrača), zato takoj postaviva na pobočje obrnjeno proti J. Erzo potegne prvi in lepo odleti in kar leti, leti…

Sam pa dobim še lepši sunek JZ vetra, tako da res elegantno hrbtno dvignem in stopim v zrak. In tudi letim dokler gre.

Ko nabiram, Erzo že pešači gor po LCja.

Še nazaj v Studeno se zapeljeva, saj je Erzo prej zapazil še en potencial pri novo postavljeni anteni.

Z LCjem od zadaj gor in do antene, kjer takoj postaviva, saj sedaj piha nek V ob pokritosti, ki že kaže na skorajšnji dež.

Erzo potegne in lepo odleti ven do ceste in ob njej ostro desno ob drotih v prej ogledano kotanjo.

Sam odletim malo za njim in sem tako nizek nad cesto, da že skoraj po riti drajsam pred prehodom v kotanjo. Pa mi le uspe speljati čez in v kotanjo.

Spet je Erzo z LCjem že pri meni, ko šele dobro prinesem nabranega Rooka iz kotanje na cesto.

Še na eno lokacijo greva, kjer Erzo kljub prihajajočem dežju takoj postavi in odleti, mene pa debele dežne kaplje ustavijo in odstopim…

Mega se poslovi, Erzo pa lobira še za projekte (v bližnji okolici).

Najprej ga zapeljem z LCjem kar gor na moj Kolobar2 (pravzaprav je v prazgodovini=pred OLCjem, tod skakal že Mega…), ki ga mimogrede odleti.

Potem greva proti Rakeku od zadaj in zapaziva tole krtino – Pečišče (naju kasneje pouči Mega o lokalnih krajevnih imenih 🙂 ). Parkirava na kolovozu in gor.

Erzo prvi lepo odleti v bližnjo kotanjo spodaj.

Meni uspe šele v drugem poskusu.

Sedaj pa še naprej v raziskovanje.

Nekaj neuspelih ogledov in potem gor na področje Ivanjske rebri, kjer najdeva lepe travnike, ki pa so nemarno položni. Eden je res obetaven in čeprav piha rahlo v hrbet, Erzo mora poskusiti (za penzioniste je to preveč položno v tem (ne)vetru…).

Da bi bil bolj učinkovit je kar v gatah (to je sicer že od Kovka naprej…), kar mu omogoči res maksimalno gibčnost in kot gazela se zapodi po pobočju in … spelje. In slalom med grmovjem in čez progo na spodnje travnike.

Ko ga poberem, pa je treba hitro najti še enega novega (Erzo namreč dela nove starte na dnevnem nivoju samo v povezavi mnogokratnikom števila 2 -> 2, 4, 6, 8,…).

Greva še na moje Ivanje selo, kjer se čez ovčje dreke v drugem poskusu uspešno požene v kotanjo…

Potem pa na prebranac v Etno.