Kmalu pride Lusja z avtom po mene in od zadaj na Strmco, kjer so že vsi zbrani. Mateja je v zraku in ravno pristaja po enournem letu z novim padalom, novo roko in spet starim veseljem. Zvem, kako so rešili logistiko (Mega pristane na Strmci, z Matejo na Unc po njegov avto. Vmes pobiranje Štuseja, potem pa Mega in Mateja na start, Megov avto pa z ostalimi na Lijak za transport konvoja preostalih osebnih vozil izpod Lijaka preko Strmce na končno destinacijo).

Novodošli hitro postavimo in en za drugim poštartamo. Nekateri jadrajo,

Erzova prva Strmca

Erzova druga Strmca

drugi pa scurimo po hitrem postopku.

Zoranov let

Štusejeva Strmca

Erzo s Petriča

Čeprav je danes slabše kot včeraj, je vseeno bolje kot zadnji mesec, ko je bil pravi poden. Pa kar nekaj odlašam akcijo, dokler me Erzo ne pokliče, da je Zdešar danes organizator in da se gre na Primoža (glede na V je bila to tudi moja misel). Mega še uživa na včerajšnjih lovorikah, Iskra se priključi.

Tako se dobimo na pristanku, prestopim k njim in gasa gor. Dokler hodimo čez travnik na start, je kar prijetno, za robom pa močneje pihne. Vendar znotraj normale, dokler ne začnemo postavljati. Potem pa začne v sunkih prbijati in Erzo že, popolnoma naštiman, počaka. Analiziramo situacijo, scaniramo intervale, merimo moč in smer… in nam mine pol urce (v tovrstnem modrovanju).

Ker ni nobene spremembe, pač Erzo počaka na trenutek, ko ne piha premočno in odleti. V zraku izgleda sprejemljivo. Takoj za njim poskoči Zdešar (ki je prej kar nekaj mencal) in kar vrže padalo po tleh in potegne in je v luftu. Skupaj z Erzom začneta vrteti in kmalu sta visoko pod oblaki (=pod trenutno bazo= cca 1500).

Dokončam postavljanje in naredim zidek in potem cincam in napletam z Iskro, kdaj da bo pravi trenutek…

Pa potegnem in lepo dvignem hrbtno in naprej v zrak. Lepo dviga, včasih malo rukne, ampak, glede na včerajšnji prvi del Kranjske, je kar v redu. Lepo naberem do 1000, se zapeljem bolj ven in malo zgubim, pa spet nazaj in naberem do 1200. Sedaj bi se nekam odpeljal, ker z višino veter vedno bolj narašča in me občasno kar drži na mestu ali pa celo malo rikvercne. Za Erzom in Zdešarjem mi ni (sta že izginila, tam je pa vse višje in gmajne in imam vseeno premalo višine), zato se odpeljem v smeri Rašice (bočno glede na smer vetra). Takoj ko sem malo stran od hriba, začnem zgubljati višino. Ker v to smer ne najdem nobenega dviganja (kljub kakšnim bazicam…) se obrnem nazaj, ampak sedaj sem pa skoraj v veter in samo scurim v poden, ne da bi mi uspelo priti do pristanka. Tik nad tlemi še rodeo, ki se pa srečno konča…

Zoranov let

Iskra javi, da bo pospravil (mu ni treba v takole) in ko pospravim in se odpravim proti glavni cesti, kmalu pripelje. Po LCja in v GPS info za Strletje, kjer sta pristala Erzo in Zdešar in po njiju.

Zdešarjev let

Čez Kurešček do Iga in razlaz…

V glavnem opisujem dogajanja drugih, ker mojega ni kaj veliko…

Dopoldan ne morem, Manca ima tudi službo, pa jata seveda odleti brez naju. Najprej Erzo in Mirko na jutranje ogrevanje na Ulovko.

Erzova Ulovka

Potem se usmerijo na Unc, kjer se pridruži Mega in gredo na Slivnico. Pride še Emil in potem z vrha opazujejo vremensko situacijo: ploho nad Snežnikom, drugo nad Uncem, zalito Loško dolino… Ko ugotovijo, da nima več smisla (približno v tem času Poje slalomira med oblaki, nevihtami in plohami od Starega vrha proti Vipavi 🙂 ), se njihovi interesi razdelijo.

Mega se združi z Manco, ki prišiba iz Lj na Unc in se zapeljeta na turistični ogled slabega vremena na Lijak.

Erzo, Emil in Mirko proti V na Sv.Primoža pri V.Laščah (ker v ono smer kaže več jasnine, pa še V piha. Tam postarta naprej Mirko in navije, se ustraši zauganja in scuri, medtem, ko Erzo navija naprej in se odpelje na Barje… Emil je žal prepozen in tudi scuri.

Emilov Primož

Zdaj se pa že vključim jaz. Na poti iz Lj na Lijak (kjer sta še Manca in Mega) me pokliče Erzo, da je pristal pri Podpeči. No, skoraj.

Erzov Primož

Pod Krimom ga poberem in ker sva že tam, Erzo predlaga, da greva na Krim. On za šoferja.

Gori na startu piha v rit in to tudi po pol ure čakanja in obešanja trakcev. Manca in Mega sporočita, da na Lijaku nič in da se primikata na novo lokacijo: Strmco. Midva čez Rakitno in vmes obdelujeva možnosti za bližnje starte. Obiščeva celo krave na potencialnem novem startu, potem pa dol v Cerknico. Manca sporoči, da sta se z Megom vrgla dol na Strmci in naju čakata.

Na pristanku ju pobereva in gor na start. Tu piha direktno od zadaj – v rit. Tako so danes že vsi leteli (no ja, nekateri bolj, nekateri manj, nekateri celo dvakrat…), samo jaz še ne. Mega in Manca se poslovita in na Unc po Mančin avto, midva z Erzom pa na Vrhniko.

Še zadnje upanje: Ulovka. Pri BJju odložim Erza, ki mi obljubi, da pride pome, če uspem odleteti. Gor na Ulovko in na start.

Na startu piha od zadaj – v rit ! Malo čakam in črnih oblakov nasproti sploh ne gledam (saj končno piha v rit :-), torej proti njim…). Postavim in ko malo manj piha od zadaj, potegnem in laufam že dol po bregu, padalo pa sploh ne gre gor, ker ga veter tlači dol. Po 100m prekinem in počasi nazaj gor. Še enkrat raztegnem in čakam, čakam… Posije sonček in čez nekaj časa se pihanje od zadaj umiri, tako da Erzov frišni trakec samo malo visi naprej. Pa še enkrat odlaufam in spravim coto gor … in se odpeljem na klousiča čez prvo drevje in le malo bolje nad drugim in… pristanem na travniku pod kamnolomom.

Zoranov let

Pokličem Erza, ki pride pome in me odpelje gor po LCja. In sem tudi jaz letel danes…

Zjutraj pokliče Boris in ker ima popoldne opravke na Bledu, predlaga Dobrčo čim prej. Ker je napoved enaka kot včeraj in bodo napovedane plohe in nevihte še najkasneje na Gorenjskem, sem seveda za – čim prej. Manca je sicer kombinirala nekaj za dopoldne (Zavrh), Dobrča pa ji ne bi znesla. Tudi Erzo noče nič slišati (itak je včeraj napovedal samo lokalno letenje kasneje, tako da ga niti preveč ne kurim).

Z Borisom se dobiva malo pred 11h na Brezju, se skupaj zapeljeva po lokalnih cestah do “uradnega” pristajalnega travnika, tam pustiva LCja in z njegovim džipom gor. Na startu piha idealno, mogoče občasno kakšen dodaten sunek. Bazice so razsute po vseh višinah, vendar nad višino starta. Lepo se naštimam, Delux me v tangicah prehiti in je že v zraku. Hrbtno potegnem malo za njim in že jadrava.

Ob pobočju je nekaj bolj močnih dviganj, malo stran pa bolj umirjena. Jadrava gor in dol in sem in tja, do grebena proti Tržiču, pa spet na drugo stran do Koče na Dobrči, vse do baze in tudi malo v njo. Čez kakšno uro se Boris odloči, da ima dovolj in gre dol, potem pa si premisli in odloči za pristanek na pobočju, na strmih travnikih blizu starta. Lepo mu uspe in začne pospravljati. Ker je problem avta na startu rešen, lahko še ostanem v zraku :-). Boris me spodbudi, naj grem, kamor hočem. Odločim se proti Begunjam, naberem do vršnega dela Dobrče pod bazo in se odpeljem. Na Z robu ropota Strojev helikopter okoli njegovega gnezda, zato se odpeljem daleč stran, ven, z namenom da pristanem pod Petrom na uradnem. Čeprav sem nizek (baze so na kakšni 1300-1400 pa gor), se odpeljem proti Petru in ga poskušam priklopiti. Močan V mi lepo pomaga in brez problemov sem nad Petrom. Držim se bolj zunaj (ker ob grebenu kar razmetava) in razmišljam, da bi potegnil do Žirovnice. Ampak velika črna baza v kateri je Stol mi ni všeč, ob grebenu je kar močno (z vetrom čez 50), pa se odločim na Smokuškem vrhu, da grem nazaj v Begunje. Nazaj gre kljub močnemu vetru lepo, in lepo nabiram. Ker tako lepo drži in ker je nad dolino lepo jasno in manj grozeče baze, se usmerim proti Bledu kar čez dolino. Vmes še malo navrtim, občudujem prelep razgled na Grad, na jezero, na Otok… Vedno nižje sem in čeprav bi lahko še malo potegnil, se raje obrnem in se spustim po liftu dol na travnik za pokopališčem (Mirkotov pristanek ?).

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni. Proslaviva lepo letenje s kremšnito, potem pa me zapelje še nazaj skozi Brezje po LCja. Vesel ko radio :-)…

Glavnina jate se je danes odločila spet za Slavnik (Erzo, Mega, Mirko in pobudnik Ščuka) , kaj se je tam dogajalo, pa naj sami povedo …