Danes je napovedan šibek JV in preden bomo šli kamorkoli, bom šel pogledat Sebonji laz (že dvakrat je na ogledu pihalo narobe 🙁 ).

Ko pridem gor, krasen sonček, toplo, bazice se šele delajo in – piha narobe. Od zadaj. Sever.

Postavim vejice in obesim trakce in piha še vedno narobe. Od zadaj. Postavim coto, lepo preverim štrikce, oblečem tangice in – malo sedem v travo. Potegne z leve,  od Krima (V) – to poznam že od zadnjič z Ukijem in Erzom.

Še malo hodim naokoli in se delam, kot da ne vem za kaj gre. Veter se naveliča in za trenutek preneha. Hitro se vpnem in potegnem in zalaufam in mi prime in sem že v luftu – pa se veter hitro zdrami in pihne od zadaj in me posadi na travo in prekinem (pred dotičnim grmom od predzadnjič z Erzom…).

Potem se greva tako še trikrat. Vsakokrat zmaga veter (čeprav, roko na srce, je veter toliko pazljiv, da mi sploh več ne pusti odlepiti se od tal in mi butne padalo čez glavo ali na stran, ko sem še trdno na tleh).

Potem se odločim, da ga bom prelisičil: padalo obrnem proti V, kot da je pobočje usmerjeno tja, počakam, da neha pihati od zadaj in butne z leve od Krima in takrat hitro potegnem in laufam delno poševno po pobočju, da mi veter pusti, da se padalo lepo dvigne nad mene. Potem pa ga hitro usmerim desno navzdol po pobočju in sem v luftu :-). Seveda se veter hitro maščuje za to prevaro in pihne po hribu navzdol in me splakne proti grmovju, ampak jaz sem že lepo nad tlemi. Poskuša še z dvema, tremi sunki, ki me nabijejo gor, pa sem, pa tja, jaz pa zavijem v desno, da bom pristal tako kot Erzo zadnjič. Veter pa se ne pusti zgoljufati in me pospeši od zadaj in sploh noče spustiti, tako, da se že vidim prliman na smrekah na koncu kratkega travnika (zadnjič, ko sva šla z Erzom gor, se mi ni zdel tako kratek)… Zavijem ostro v desno v pobočje in se zapeljem malo gor in pristanem v hrib po travniku navzgor (hvala bogu je tu še nekaj travnika pred leskovim nasadom). Zmaga ! Vesel ko radio 🙂 .

Zoranov skok s poskusi

Slišiva se z Erzom drugič in potem vidiva v nalivu na Vrhniki, ko ugotoviva, da je danes najbrž to tisto, kar nam je bilo dano 🙂 .

Danes napoved, da bo močno. S bolj kot SV. In je res močno, pravijo postaje. Ampak, ker je bil včeraj dež in se ni letelo (čeprav je, roko na srce, Frenk našel luknjo na Kopitniku 🙂 ), je danes nekam treba. Recimo kakšni zapostavljeni projekti…

Erzo sicer prisluhne, vendar ga nič dovolj ne zdraži. Ambrožev hrib (moj predlog – moja bolečina 🙂 ) ga ne zanima, ker ga ima, kaj drugega ne pogruntava na tak veter…

Ko pridem v Zagorico pri Vel.Gabru in od zadaj do vikenda, je trave za več kot 1m. Najprej na ogled, s čim manj tacanja. V takih razmerah je to skoraj 500m hoje skozi travo (za razliko od Erzove prejšnje dostave na start). Kolikor vidim iz trave, je vse OK, vetra 3,5/5,5 – 1x piš 7,2, res pa, da je bolj z desne (bolj V, kot SV, kje je ta čisti S ?).

Grem nazaj v avto in se opremim (tangice+Nuptse). Vmes malo pokaplja.

Ko sem spet na startu piha skoraj 0. Postavim, malo čakam in ker skoraj nič ne pihne, odtacam skozi travo – in  po 100m odneham (padalo sicer gor, sunki vetra ga tunkajo v levo, razen tega pa Nuptse rabi kar vzletno hitrost, travnik pa položen…).

V drugo čakam, dokler ne pihne in ga dvignem v veter, pa še enkrat odlaufam (zdaj je trava že potacana = kot gaz v visokem snegu) in ko začutim, da le malo drži, se vržem kar v ribo … in speljem. Najprej gre enakomerno dol, pred drevesi pa pride sunek vetra, ki me lepo nabije gor in se bogato nad njimi odpeljem ven. Tu me kar drži, tako, da se naslonim na gozd levo, zavijugam desno in sforsirano pristanem pred trofazno.

Zoranov let

Ko hočem pospraviti, začne pihati kot pr norcih (mi sfedla Nuptseja), potem pa začne kapljati (hitro zmečem skup) in pobegnem pod drevesa v gozdiček, ker se ulije kot iz škafa. Malo vedrim in ko poneha pešaka gor (fly&hike). Novnov 🙂 .

• Tom Pavlič : Si prepričan v ime? Ambrožev HRIB se mi zdi mal pretiravanje… A je bil vsaj hike-fly? Če bi beležil še hojo gor bi bilo nekaj pik več… [14.05.2014 15:37]
• Andrej Erznožnik : V atlasu Slovenije je hrib tako imenovan – to ni nobeno izmišljevanje! [14.05.2014 16:21]
• Zoran Gaborovič : Je blo fly&hike :-), brez beleženja hoje (čist pozabu 🙁 ). Drgač pa, kot je rekel Erzo: pri poimenovanjih je osnova Atlas Slovenije, ali pa kvečejmu poimenovanja lokalnega prebivalstva, če krtina mogoče ne bi bila v Atlasu poimenovana :-). En red mora bit (sicer je pa Erzo uradna oseba iz stroke 🙂 ) [14.05.2014 16:40]

Mega me odloži pri pumpi v Cerknici. Do Kožljeka organizira prevoz iz Borovnice Erzo in tu ju prevzamem jaz in od zadaj po kolovozih na Slivnico. Še ogled starta (vse je že pokrito in deluje nevihtno).

ekipa iz Borovnice po zmagi

Tom ima zadosti in se odjavi, midva z Erzom čez gmajno od zadaj na Golo. Parkirava na kolovozu in “po izohipsi” gore-dole-gore na startni travnik.

pogled na start Golo-Bločice

Občasno grozljivo pihne, ampak ko začneva postavljati se umiri, res pa piha čisto z desne (J – občasno sunek gor – V ).

Potegnem coto prvi in me lepo vzame, ko pa za robom gozda hočem desno, ne gre več naprej (zdaj bi res rabil gas na tangicah 🙂 ). Odpeljem se še bolj ven in potem lahko začnem riniti desno, vendar čez glavno cesto ne pridem.

Zoranov let

Erzo se seveda odpelje na spodnji travnik.

Erzov let

Po naju pride Tomaž Perko, ki nama, po pijači v Grahovem, razkaže še svoj umetniški atelje z nekaj svojimi ogromnimi slikami (ostale so na razstavi v Berlinu, ki se odpira naslednji teden – meni super slike 🙂 ).

Novnov zame in vesel ko radio danes.

Uki ordinira na Zavrhu (Manca in Damjan tudi )

Ukijev Zavrh

Emil spet po svoje (čeprav smo ga prej obvestili za Slivnico),

Emilova Grmada

Delux pa tudi – na turo Lijak-Postojna 🙂

Borisov Lijak-Postojna

Danes je bil plan za Madžarsko (ki sem se ji odpovedal), ki se je spremenil že včeraj zvečer v Smuk (ki sem se mu tudi odpovedal), jaz pa sem planiral kakšen nov start. Že dolgo si želim na Polhograjsko Grmado, kjer sem že bil s padalom (na Z startu z Damjanom), pa tudi že večkrat na vrhu (brez padala 🙂 ).

Ker je napovedan šibek V in jasen dan, odpeljem ob 10h iz LJU. Okoli 11h startam od  Mehačka. Nekaj pred 12h sem na vrhu.

Piha rahlo z desne (generalni veter), občasno kar zašumi po vršni jasi direkt gor (termika). Postavim Nuptseja in poskušam štrikce speljati mimo trnastih grmičkov. Potem ugotovim, da mi je odpadel vibram podplat 🙂 na desnem čevlju. Torej bom moral odleteti 🙂 . Malo čakam, da spet nekaj pihne. Dve simpatični dekleti mi držita rob padala, da se ne zaplete v trnje. Za hrbtno mi je premalo, zato se obrnem in potegnem.

Lepo odletim in takoj desno. Računal sem desno čez sedlo in dol v graben (na travnik za Pristavo), pa lepo drži in nekajkrat celo nemarno rukne in dvigne in me zgunca v termiki, tako da se odpeljem kar direkt čez griče (desno od Kuclja) na ravnino in pristanem čisto zraven Srednje vasi pri Polhovem Gradcu.

Zoranov let

Pokličem Grjolja, če je mogoče kje tukaj za pomoč, pa je v službi. Štopa ne dobim vse do Polhovega Gradca, tam pa mi nadaljnje pešačenje z eno krajšo nogo 🙂 prihrani šoferka, ki pa me zapelje le do križišča za gor. Pol ure še čakam naslednji štop, potem pa pri sosednji kmetiji nafehtam prevoz za gor. Novnov in vesel kot radio.