Danes je poleg močnega JZ napovedan še dež po vsej SLO. Seveda začnem iskati, kje bi bila kakšna luknja. Najdem sonce na Dolenjskem. Tam od NM naprej. Tudi veter ni preveč močan – v nižinah (na Lisci 6/10 JZ).
Začnem lobirati: Erzo gre na kajak in ga ne zanima. Manca po več poskusih in argumentih ne gre. Mega ima delo okoli hiše (in ima orkanski veter), Mateja in Luka bosta danes malo hodila. Tam okoli NM je Straški hrib, ki bi približno ustrezal…
Sam se v dežju odpeljem iz LJU, ko se slišiva z Matejo, ki bi vseeno raje hodila kje, kjer ni dežja. Seznanim jo s situacijo in napove njun morebitni prihod v novomeške predele. Po Ivančni neha deževati, pred NM so že sončne luknje, na Gorjancih in proti Krškemu ed oblaki sije sonček. Skozi NM mimo Straže in začnem iskati pot na start. V drugem poskusu vdenem pravo cesto gor in pravočasno odvijem na kolovoz (na vsakem ovinku so lepe oznake za start), ki je še za LCja grd. Splazim se čez nekaj polomljenih vej, blato se zravna in sem na startu.
Oblaki so pokrili sonce, veter tuli skozi gole krošnje in analogni lokalni merilec vetra kaže 4-6 s sunki do 12 (tam je konec skale 🙂 ) popolnoma z desne. Počasi začne še kapljati. V takem se lahko samo čimprej poslovim. Malo še tavam po prekrasnem startu, ko Mateja javi, da prihajata proti NM. Dež pada vedno močneje. Kljub moji info, Mateja pravi, da prideta pod hrib. Ko prideta, je glavnina plohe mimo. Mateji se zdi, da ponehuje in bo za hodit in odločim se, da ju počakam, da prideta peš gor. Na tablici iščem okoliške starte (najbližja je Plešivica, pa Pogorelec proti Dolenjskim toplicam, pa…).
Ko mine že nekaj časa, grem iz avta in vidim, da nič več ne dežuje in piha po po startu gor – idealno. Še malo počakam, potem pa bi kar začel postavljati (ustavljajo me le spomini na prejšnje rohnenje vetra 🙂 ). Ko sem že nervozen, pokličem in Mateja in Luka tisti moment stopita na start. Njima se seveda zdi idealno (ne vesta, kako je bilo prej).
Tudi Luka mika leteti, vendar ni vzel robe s seboj, saj sta vendar šla malo hoditi 🙂 . Kombiniramo z mojo opremo (ponujam Nuptseja, da ne bi zmočil in posral Rooka, problem je veliki sedež, ki bo tudi ves posran … Na koncu se odločimo, da sam odletim s cota klasse in če bo OK, še enkrat gor za Luka.
Postavita mi padalo, potegnem v idealen veter (2-4) in sem v zraku.
Desno ob pobočju lepo drži, malo tudi dviguje. Na robu pridem v močan JZ, ki me fajn zruka in zaustavi. Obrnem nazaj, pa dobim močan klofer z desne, ki mi zapre dobro tretjino cote. S pokom se padalo odpre (to slišita še Mateja in Luka na startu…), padalo se postavi, jaz pa kar lepo potonem. Sedaj gre bolj ali manj dol. Grem bolj ven nad dolino, tu še nekajkrat zapiska in rukne. Izberem si pristanek in niže kot sem, bolj močne sunke občutim. Skoraj po liftu dol se spustim na blaten travnik ob Krki, ki že krepko prestopa bregove… Novnov 🙂 .
Zoranov let
Ko zložim, sta že pri meni. Luka je sicer malo vljuden, da ni treba, pa to, vendar hitro vržemo robo not in še enkrat gor. Na startu nula ali občasno rahlo dol. Zdaj se Luka pripravlja in midva z Matejo postaviva coto, ki je na mokrem pobočju že rahlo napita, pa še kapljati začne vedno močneje. Luka trikrat poskusi, pa je premalo odločen za coto, ki je vedno bolj mokra. Na koncu v dežju odstopi in hitro zbašemo vse v LCja.
