Ker Erzo še ne ve, ali bo dobil štop in kakšna bo (če sploh bo) rešilna kombinacija, se bolj obotavljam z vrnitvijo v LJ (saj me bo mogoče na koncu rabil…).

Gledam veter in dimčke na Vrhniki in se mi zdi, da bo danes idealno na Žažarju. Pa LC kar sam zavije tja.

Na sedelcu super, na vrhu pa sploh. Močno, ampak smer je idealna. Dim odpadkovne kurbe na gorišču, nahajajočem se na prednjem griču je fenomenalen pokazatelj pravilnosti moje odločitve (res ga precej polaga proti meni, zato je pa prava smer lepše vidna).

Postavim cota komplet v zahajajočem soncu, potegnem v prvo hrbtno in me v prvo potegne v luft nad tlemi proti Z robu gradišča Gradišča. Ker se tja ne bi rad odpeljal, nekako prekinem in ponovno postavim.

V drugo potegnem naprej in sem že pred robom ravnega platojčka v zraku. Najprej kaže, kot da bom celo lahko nabral (vario veselo popiska), ko pa pridem nad drevesa, samo potonem v dolino spodaj, kjer pa zaradi zahajajočega sonca in prej omenjenih rezultatov kurbe ne vidim ama baš ništa. Zavijem po dolgem v dolinico in nekako le poskeniram pobočja in pristanem kot profesor ob dnu dolinice.

Zoranov novnov Žažar

V četrtem poskusu zaključil projekt Žažar in vesel za dva radia (prvi je še iz prejšnje zgodbe). Robo nesem do ceste in gor po LCja ob Erzovi info, da je že doma na peči (ali pa pri hladilniku 🙂 ).

Super je bil tale današnji dan !!!!

Danes bo ta dan – za druge :-). Jaz sem ga rezerviral za hojo in cilj je Slavnik.

V Podgorju krasen sonček. Toplo. Končno pomlad. S seboj vzamem hribovski komplet in počasi gor.

Pri koči piha SZ. Po martinčkanju na soncu greva na Mali hrib, kjer piha občutno močneje – SZ 8/11,2. Malo počakam, če bi kaj ponehalo, pa samo smer popravi bolj v Z SZ. Občasno moč vetra prekine za kratek čas (vendar ne dobim niti pol minute presledka).

Vseeno začnem postavljati. Ko pihne z vso močjo, mi Nuptseja razmetava sem in tja, vendar ga ob pomoči spet stabiliziram (s coto ali Rookom bi me samo oddrajsalo po griču…). Počakam na naslednjo prekinitev in potegnem in … sem v luftu. Zaniha me, noče me preveč dvigniti, že mislim, da me bo spustilo na tla, pa me dvigne in naenkrat sem 20-30m višje in se odpeljem ven. Občasno močno dvigne (očitno pride močnejši sunek), poskušam celo malo zavrteti in zajadrati, pa ni preveč užitno. Zapeljem se nad Podgorje (kar drži in tudi piska za gor), potem pa me začne spuščati in pristanem na travniku pri vasi blizu parkinga.

Hike&Fly

Novnov, ki sem ga že dolgo želel (bil že 4x gor, pa mi ni bilo dano…) 🙂 :-). Sam malo močan veter je bil….

Micika naju vodi proti Šentjurju, ko Ščuka javi, da sta dobila vmesni štop in bosta počakala na eni od pump proti Lj. To spodbudi Erza, da mi začne kazati okoliške potencialne starte (še bi se dalo kaj pred nočjo…) in ko se v Šentjurju peljeva okoli Rifnika, me ponovno premami (kljub še vedno bolečemu hrbtu…).

Zapeljeva gor (samo na ogled :-)), najdeva start in piha lepo gor. Erzo ne bo, (samo meni bo podaril ta start – hvala Erzo 🙂 ) in mi postavi coto, medtem ko jaz natikam tangice.

Lauf in hop in že sem v luftu in v lepem večernem letu pristanem na razkošnih travnikih v dolini spodaj.

Zoranov let

Komaj pristanem, že je Erzo z LCjem pri meni. Pospraviva in gasa do Kompolja, kjer čakata Tom in Peter (vesela ko radio). No, jaz (midva)  sva pa tudi, saj je bil lep in uspešen letalni dan 🙂