Mi pa rabimo še nekaj tolažilnega. Erzo  skenira okolico, Atlas Slovenije in svoj zgodovinski spomin, vendar ne najde(mo) nobenega smiselnega cilja. Odpeljemo se v smeri Celja in naprej proti Lju, s ciljem, da gremo pogledati Limbarsko goro (ki je jadralsko še nepopisan list).

Ko Mirko odvije pri Blagovici z avtoceste, Erzo predlaga najprej skoraj garantiran tolažilni skok s Krajnega Brda (kjer je že enkrat odletel). Pa uporabnega starta ne najdemo (piha V, preveč z leve, pa visoka trava,…) in se skoraj že predamo, pa pri vožnji dol ustavimo pri križu nad Krašnjo. Najprej malo modrujemo, potem pa se Erzo odloči in začne postavljati v ne preveč močnem vetru na tej krtini.

Meni sploh ni, ampak kaj hočem… začnem se pripravljati v tangice s cota klasse (Mirko se bo odločil, ko bo videl tekočo situacijo). Erzo ujame v drugem poskusu še zadnji trenutek in odleti v jačajočem vetru.

Erzov let s krtine

Erzov let s krtine

Potem pa Mirko raztegne še meni in čakava pol ure v nabijanju vetra in šumenju dreves, ki jih polaga. Ko začne še kapljati, v obupu potegnem (v trenutku šibkosti nabijajočega vetra), pa ga lepo spravim nad sebe in obdržim, ko pa hočem odleteti, me spet močnejši sunek dvigne v zrak in prestavi nekak metrov nazaj.

Imam dovolj in se kar v opremi zbašem v avto. Mirko gasa dol po Erza in na drugi strani doline gor proti Limbarski gori. Žal moramo daleč naokoli do Moravč in po kolovratenju sem in tja končno pridemo na vrh. Tu ni nobenih šans za spodoben start. Malo modrujemo, dvigujemo za vajo mojo coto in na koncu pospravimo. Gremo dol.

Pa Erzo vseeno predlaga na V pobočju, da se ustavimo in pogledamo kako je tam. In tam kaže, da bi se mogoče skoraj dalo: dol po travniku start in potem za jablano takoj na levo in če imaš dovolj višine, čez drevesa na platoju in čez rob (ki pa je kar daleč) na severno stran (kjer so verjetno še rotorji). Ko tako vse naštudiramo, Erzo vzame opremo (in seveda moram jaz tudi).

Erzo postavi, veter idealna smer, malo močan na momente. Potegne malo pocaplja po travi predno se odlepi in nekje na sredi višine jablane zavije v levo in proti robu in… in… obrat in cop nazaj in na njivo. Prenizko za čez, predaleč do rešitve…

Erzov prvi poskus

Erzov prvi poskus

Z Mirkom modrujeva in ko je Erzo pri naju, se odloči še za en poskus z najverjetnejšim zaključkom na travnikih malo niže. Potegne, še kasneje je v zraku kot prej in nizek in odpelje čez drote, zavjuga po izohipsi in pristane.

Erzov drugi poskus

Erzov drugi poskus

No, po vsem tem moram še jaz kaj narediti in ponovim to zadnjo vajo in pristanem nekaj metrov pred Erzom.

Zoranov let

Zoranov let

Tolažilno novnovnov… Mirko po naju in v Moravče še na zaključni pir. Nihče ni prav zadovoljen…

Zjutraj prva pokliče Manca. Ker ni prveč obetavno, se odločiva za malo kasneje in nekam v V Slo, če bo kakšna vetrovno šibkejša luknja. Opcija je Straški hrib.

Pokličem Erza, pa se izkaže, da se ravno pokajo v avto na Vrhniki in pravac Dravograd in tja nekam (naveza z Matejem Belčičem) !! Ne da bi poklicali !! Hitro se aktivirava z Manco in čez 15 min je v LJ u Fužinama, naložim robo k njej in gasa na Štajersko. Vmes se koordiniramo kje je kdo….

Pred Velenjem pokliče še Lokovšek, da po njegovem v Avstriji ne bo OK in če greva raje z njim na Vinji vrh (in eventualno Straški hrib). Malo cincava, potem pa nadaljujeva k jati, ki naju bo počakala na meji v Dravogradu. Ko smo skupaj (Erzo, Samsa, Uroš in Jerry – pa tudi Belčič), nadaljujemo popotovanje po Avstriji. Z nekaj kiksi pridemo na pristanek zraven Wolfsberga (St.Ulrich) pod Koralpami.

Belčič k nama in gasa gor po vijugah na start. Lep travnik brez kravic, piha v sunkih in občasno kar močno. Malo modrujemo in se nažigamo, potem pa začnem prvi postavljati in drugi za menoj. Uki me prehiti pri startu, jaz pa takoj za njim.

Malo me poruka in razmeče takoj po startu, potem pa obvladam zadevo in začnem vrteti in nabirati (poskušam posnemati Ukija). Veter je močan (JZ), vendar še sprejemljiv… Počasi so v zraku tudi ostali, na koncu Belčič. Gor in dol, sem in tja… Nad vrhom črni oblaki, ampak mi smo malo bolj zunaj. Samsa se odpelje daleč v desno z vetrom, tu pa zgubi vso višino in počasi pristane na nekih goličavah pri jodlarjih.

Andrejev let

Andrejev let

Erzo je kritično nizek, pa zdrajsa in se reši, Jerry še najbolj stran od starta in naokoli. V zraku je treba kar delati in ni najbolj uživaško. Proti vetru gre včasih tudi 3-4 z gasom ! Ko imam po počasi zadosti, zavijem bolj ven in nad pristanek, kjer skupaj z Manco pristajava v razrukanem res močnem vetru in zaključiva po eni urci.

Zoranov let

Zoranov let

Belčič, Erzo in Uki so tudi kmalu na pristanku,

gostitelj Belčič

gostitelj Belčič

Erzov let

Erzov let

Urošev let

Urošev let

 

 

 

Jerry pa pristane nekje bolj severno.

Jerryjev let

Jerryjev let

Ko pospravimo, prištopa tudi Samsa. Gor po avto, pobiranje Jerryja, slovo od Belčiča in gasa po Koroški proti Celovcu, kjer si ogledamo še en čudovit start Radiše (Radsberg), kjer pa žal veter ne piha OK in ostane samo pri ogledu… 1x novnov za vse.

Ker Erzo še ne ve, ali bo dobil štop in kakšna bo (če sploh bo) rešilna kombinacija, se bolj obotavljam z vrnitvijo v LJ (saj me bo mogoče na koncu rabil…).

Gledam veter in dimčke na Vrhniki in se mi zdi, da bo danes idealno na Žažarju. Pa LC kar sam zavije tja.

Na sedelcu super, na vrhu pa sploh. Močno, ampak smer je idealna. Dim odpadkovne kurbe na gorišču, nahajajočem se na prednjem griču je fenomenalen pokazatelj pravilnosti moje odločitve (res ga precej polaga proti meni, zato je pa prava smer lepše vidna).

Postavim cota komplet v zahajajočem soncu, potegnem v prvo hrbtno in me v prvo potegne v luft nad tlemi proti Z robu gradišča Gradišča. Ker se tja ne bi rad odpeljal, nekako prekinem in ponovno postavim.

V drugo potegnem naprej in sem že pred robom ravnega platojčka v zraku. Najprej kaže, kot da bom celo lahko nabral (vario veselo popiska), ko pa pridem nad drevesa, samo potonem v dolino spodaj, kjer pa zaradi zahajajočega sonca in prej omenjenih rezultatov kurbe ne vidim ama baš ništa. Zavijem po dolgem v dolinico in nekako le poskeniram pobočja in pristanem kot profesor ob dnu dolinice.

Zoranov novnov Žažar

Zoranov novnov Žažar

V četrtem poskusu zaključil projekt Žažar in vesel za dva radia (prvi je še iz prejšnje zgodbe). Robo nesem do ceste in gor po LCja ob Erzovi info, da je že doma na peči (ali pa pri hladilniku 🙂 ).

 

Super je bil tale današnji dan !!!!

Po napovedi bi naj bil danes idealen dan za Kalnik in Ščuka nas je seveda nakuril (zame bi bil seveda novnov 🙂 ).

Tako današnja ekipa: Erzo, Mega, Ščuka, Gorazd in jaz startamo ob 8.30 izpred Rutarja in via Zg na Kalnik. Preden zapustimo avto (pri anteni), se vsi nabašejo in napijejo (da bo dovolj energije vsaj čez Madžarsko, potem pa tudi, če pritisne lakota in žeja. Šele tu mi povedo, kakšen je štart v resnici (pa ne bom povedal naprej 🙂 – tisti ki ve, mu ni treba, za tiste, ki ne vedo, pa bolje, da ne vedo).

Na startu najprej eno uro modrujemo, ali je že dovolj vetra, pa da vleče malo z leve, pa se pacamo na vročini, potem pa začne vetra zmanjkovati in je Erzu zadosti čakanja. Potegne prvi, potem Gorazd, pa Ščuka in potem že jaz ob Megovem viteškem nadzoru. Na koncu še on.

V zraku je res živahno in v začetku smo kar skupaj, tako, da tudi jaz enkrat spoznam, kako je vrteti v jati. Potem Erzo in Ščuka le nabereta dodatno višino in se odpeljeta vzdolž grebena proti V, midva z Gorazdom pa ostaneva niže okoli štarta. Tudi Mega vidi, da se danes ne bo nikamor odpeljalo in se drži blizu starta. Počasi mi zmanjkuje metrov in ko sem že nevarno nizko, se po slabi urci odpeljem na uraden pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem pristane tudi Mega, malo za tem pa se javita tudi Erzo in Ščuka, da sta scurila tam nekje proti Apatovcu.

Erzov let

Erzov let

Neverjetno hitro dobita štop, Mega pride peš do mene, Ščuka pa dobljeni štop podaljša še do LCja. Kmalu smo skupaj. Gorazd pa še kar drajsa sem in tja nekje pri Malem Kalniku.

Jasno je, da gremo še na Mali Kalnik (še en novnov, ki ga nima še nihče iz ekipe…). Med potjo poberemo Gorazda in gasa mimo lokalcev po kolovozu kar na zgornji travnik –  start.

En-dva-tri postavimo in smo že v luftu – in na tleh.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo mora seveda podaljšati še malo čez gmajno.

Erzov podaljšek

Erzov podaljšek

Mega (šofer) je čez 2 minuti že pri nas, pospravimo, jaz zapeljem na posebno prošnjo še lokalce eno furo na start, potem pa nazaj v Slo.

Lep dan, ki so ga tisti, ki so ostali v Slo izkoristili s stotkami :-). Med potjo še malo provocira Manca (s svojim letom in našo izbiro), in nalaga sol na rano, današnji leti, ki se sproti objavljajo na OLCju, pa prbijajo žebelj po žebelj v krsto (ne)uspeha… Ampak men je blo super fajn :-)…