Čeprav je vreme še vedno kilavo, pa danes Erzo ne more več zdržati. Zjutraj se Manca prijavi za ob 13.30, prijetno presenečenje pa je Boris, ki dopoldne pokliče po 100 letih, da bi šel letet zraven, kamorkoli že, se bo že kje našlo.
Na Primorskem vse sluzasto, proti Štajerski pa sonček med oblački, kjer pa je današnji JZ/Z veter bolj močan, torej moramo ostati bolj v nižavah. Erza mika Dolenjska in najde nekaj potencialnih startov.
Zberemo se na Rudniku, prestavimo v LCja in gasa po avtocesti proti Trebnju.
Najprej obiskujemo kuclje nad Temenico, kjer so vse kotanje zalite s potočki, jezerci ali vodo kar tako…, pa razen blata ne najdemo nič, kjer bi se pri tem vetru dalo odleteti.
Potem pride plan B: že odleteni start pri Karteljevem. Znajdemo se na startu, kjer se vse cedi od talečega snega. Na polju nad poličko je še nekaj snega, ki omogoči, da postavimo padala. Veter v pravo smer in le rahlo piha.
Boris je prvi in odleti brez problema v prvem poskusu. Enako Erzo. Moja cota pa je še vsa mokra od včeraj. Polaganje po tej plundri ji samo še doda mokroto. Pa še veter malo upade. Potegnem in ga vlečem nekaj metrov po plundri. Manca se samo križa in mi svetuje, da spokam. Pomaga še enkrat postaviti, mi ga pridrži in ponovim vajo. Zdaj ga celo spravim kakšen meter od tal. Potem pa obstanem kar na robu. Manca pove, da ga ne bo več postavljala, ker take cedeče cote ne morem spraviti v zrak. Boris in Erzo sta že pristala čez avtocesto.
Borisov let
Erzov let
Potegnem po hribu dol in ga spravim nad sebe, laufam… in sem v zraku. Potem pa malo zavjugam sem in tja nad avtocesto in zadrajsam v plundro ob Borisu in Erzu, ki sta že skoraj pospravila.
Zoranov let
Novnov. Ko pospravim še jaz, je Manca že pri nas (jaz pa dobim izredno neugoden služben klic, ki mi popolnoma vzame voljo do česarkoli…).
