Zadnji dan v letu in manjka še cca 15 min do letošnjih 200h v zraku. Dan sicer lep, pa z močno inverzijo in še vedno SZ vetrom više (spodaj pa nič). Zjutraj kar nekaj tipanja kam (na koncu se zdi najbolj varno za manjkajoče minute na Kovk ali Slavnik…). Potem preseneti Erzo (po usklajevanju z Istrani) z idejo za Šušnjevico.

Ideja se mi zdi super, saj štarta še nimam in ožjega okolja tam ne poznam, doli se obeta največ sonca, višina pa bo tudi nekako dala nekaj minut (če bo curaža, pa 2x…). In sem takoj zelo zelo za.

Na Železniški v LCja prisedeta Erzo in Čeparjev Tilen, na Uncu pa še Mega. Skozi Buzet do predora Učka in od zgoraj po Z pobočjih Učke do starta. Vmes dohitimo avto Istranov, na parkingu nad startom pa Oliver in Tibor že štimata Tiborjevega Kinga. Na bližnjem startu se jih že nekaj naštimava v rahlem vetriču po pobočju gor.

Erzo takoj z robo pobegne na bližnji grič na ogrevalni projekt.

S Tilnom postavljava na startu, kjer šibka sapica ne zagotavlja pretiranega jadranja. Mega se odloči, da pusti robo v LCju, da (mi) bo nudil zemeljsko podporo: v primeru manjkajočih minut me pride dol iskat in še enkrat potegne gor na start. Oliver gre s padalom malo višje na vrh hriba. Karlo in Tibor s še nekaterimi pa na še višji Brgud, saj si tam obetajo več  vetra.

Pri nas se prvi naveliča čakanja na več vetra Robi (Zec) (pa še bolj od S občasno vse pogosteje pihne) in potegne. Malo išče sem in tja in počasi curi.

Še kakšnih 15 min čakam, pa ni nič bolje, zato potegnem drugi.

Pred pobočjem ni nič dviganja, zato rinem na bolj osončen desni del in pobiram vsak mehurček. Tako dokaj počasi zgubljam višino in tu in tam pridobim kak meter. Vidim Mega, kako se že spušča po ovinkih dol. Minute tečejo in vedno bolj verjamem, da mi danes tu ne bo treba še enkrat odleteti s starta.

Ko pridem čez mejo 15 min, se zapeljem ob pobočju proti Plominu, dokler mi višina še da in nazaj proti vasi Šušnjevica.

Čet nekaj minut je Mega že pri meni. Tudi večina ostalih je že v zraku.

Ko pospravim, pristane Čepar zraven naju.

Oliver je nekaj naprej proti Plominu.

Erzo (ki je startal na svoji posebni lokaciji) je z nekaterimi tik pred Šušnjevico.

Z Megom pobereva najbližje in jih dostaviva do vasi. Potem naloživa še 4 šoferje in do predora Učka napolniti že skoraj presušen LC in gor na start.

Mega odlaufa dol na travnik, da še on odleti, z Oliverjem in Tiborjem pa še malo naprej pod Brgud po preostali avto .

Tu si ogledamo še ta »novi« start, kjer sedaj piha v zahajajočem soncu idealno cca 5m. Vidimo Mega, ki starta spodaj in se počasi odpelje v dolino.

Jaz pa po direktni cesti dol v Šušnjevico najprej pobrati Mega in potem do vasi še po Erza in Tilna.

In domov silvestrovat.

Prelep dan in Novnov start in še dopolnjenih 200h. Lepšega Silvestra si ne bi mogel želeti.

Danes podobno kot včeraj. JZ še močnejši. Od doma grem malo prej, kot včeraj in v smeri Vremščice, kjer je v nižinah nekaj projektnih lokacij.

Ko pridem na tale travnik, se celo sonček pokaže. V tem kotlu Senadolskega polja ni skoraj nobenega vetra, razen ko občasno prbije iz različnih smeri (generalno zgoraj piha močan J, JV kot kaže veternica pri Dolenji vasi, v višinah pa je še močnejši JZ).

Postavim Rooka in najprej poskušam ob vetru, pa mi ga vrže sem ali tja in me enkrat, ko sem v zraku celo rikverca. Ko pa poskušam v »brezveterju pa tudi ne morem pošteno vzleteti na tem položnem travniku.

Naslednja lokacija (Senadolsko polje 2), ki je še niže spodaj, pa je res popolnoma položna. Kljub neštetim poskusom se ne morem odlepiti od tal za več kot poskok in žalostno odstopim.

Grem malo v raziskovanje proti Senožečam in najdem tale griček levo po lokalni cesti iz Senožeč v smeri Dolenje vasi pred Potočami.

Rinfuzo proti vrhu. Z vsakim m višine veter narašča in pod vrhom borovci šumijo ohoho…

Čakam skoraj pol ure, pa se le občasno malo umiri, prekratko, da bi si upal potegniti. Na koncu se predam in odnesem robo niže po pobočju. Vetra je tu manj, čeprav na momente sunek res pošteno butne.

En takšen sunek mi Rooka kar sam raztegne, da potem lepo hrbtno dvignem in se zapeljem dol do ceste.

Ko let objavim, vidim, da je v neposredni bližini na Z strani start že poimenovan… seveda, Erzo je tu že operiral… 🙂

Zjutraj se obiram, saj je povsod pokrito in močan JZ. Le pri tleh je malo manj vetra in iščem primerno lokacijo projektnega delovanja. Sem že skoraj odločen za Dolenjsko, pa se zaradi visokih temperatur sneg že ves cedi in spreminja griče v blatna močvirja. Na koncu se odločim za okolico Pivke (kjer kaže, da tudi napovedanega rahlega dežja še ni).

Na prvi lokaciji, ki si jo ogledujem piha direktno v hrbet (nek JV), res pa je, da je start obrnjen bolj na SZ. Potem se prikopljem na tale osamelec nad rečico Pivko, ki že zaliva vse travnike naokoli (nad vasico Klenik pri Pivki). Strmina lepo obrnjena proti Z,JZ, piha pa direkt z leve od JV (in to potrjuje tudi dim-para iz tovarne v Pivki, ki je čisto položena od JV).

Ker je že pozno nimam druge izbire in samo razgrnem Rooka in ga neuspešno dvigujem po platojčku proti vetru. Na koncu porinem naprej in rinem po platojčku padalo v močnem vetru nad sabo, pa me v bistvu rikverca desno do roba in se vržem v desno čez. In speljem v dolinico, kjer pa zavijem v desno po kolovozu z vetrom, da ne zaružim v reko/potok/jezero, ki prekriva dobršen del ravnice spodaj. Tik pred drevjem ful zabremzam, da ne bi sedaj zaružil v drevje pred sabo.

Rinfuzo gor do LCja.

Potem do teme iščem še kakšno ustrezno krtino in se v temi predam…