Danes podobno kot včeraj. JZ še močnejši. Od doma grem malo prej, kot včeraj in v smeri Vremščice, kjer je v nižinah nekaj projektnih lokacij.

Ko pridem na tale travnik, se celo sonček pokaže. V tem kotlu Senadolskega polja ni skoraj nobenega vetra, razen ko občasno prbije iz različnih smeri (generalno zgoraj piha močan J, JV kot kaže veternica pri Dolenji vasi, v višinah pa je še močnejši JZ).

Postavim Rooka in najprej poskušam ob vetru, pa mi ga vrže sem ali tja in me enkrat, ko sem v zraku celo rikverca. Ko pa poskušam v »brezveterju pa tudi ne morem pošteno vzleteti na tem položnem travniku.

Naslednja lokacija (Senadolsko polje 2), ki je še niže spodaj, pa je res popolnoma položna. Kljub neštetim poskusom se ne morem odlepiti od tal za več kot poskok in žalostno odstopim.

Grem malo v raziskovanje proti Senožečam in najdem tale griček levo po lokalni cesti iz Senožeč v smeri Dolenje vasi pred Potočami.

Rinfuzo proti vrhu. Z vsakim m višine veter narašča in pod vrhom borovci šumijo ohoho…

Čakam skoraj pol ure, pa se le občasno malo umiri, prekratko, da bi si upal potegniti. Na koncu se predam in odnesem robo niže po pobočju. Vetra je tu manj, čeprav na momente sunek res pošteno butne.

En takšen sunek mi Rooka kar sam raztegne, da potem lepo hrbtno dvignem in se zapeljem dol do ceste.

Ko let objavim, vidim, da je v neposredni bližini na Z strani start že poimenovan… seveda, Erzo je tu že operiral… 🙂

Zjutraj se obiram, saj je povsod pokrito in močan JZ. Le pri tleh je malo manj vetra in iščem primerno lokacijo projektnega delovanja. Sem že skoraj odločen za Dolenjsko, pa se zaradi visokih temperatur sneg že ves cedi in spreminja griče v blatna močvirja. Na koncu se odločim za okolico Pivke (kjer kaže, da tudi napovedanega rahlega dežja še ni).

Na prvi lokaciji, ki si jo ogledujem piha direktno v hrbet (nek JV), res pa je, da je start obrnjen bolj na SZ. Potem se prikopljem na tale osamelec nad rečico Pivko, ki že zaliva vse travnike naokoli (nad vasico Klenik pri Pivki). Strmina lepo obrnjena proti Z,JZ, piha pa direkt z leve od JV (in to potrjuje tudi dim-para iz tovarne v Pivki, ki je čisto položena od JV).

Ker je že pozno nimam druge izbire in samo razgrnem Rooka in ga neuspešno dvigujem po platojčku proti vetru. Na koncu porinem naprej in rinem po platojčku padalo v močnem vetru nad sabo, pa me v bistvu rikverca desno do roba in se vržem v desno čez. In speljem v dolinico, kjer pa zavijem v desno po kolovozu z vetrom, da ne zaružim v reko/potok/jezero, ki prekriva dobršen del ravnice spodaj. Tik pred drevjem ful zabremzam, da ne bi sedaj zaružil v drevje pred sabo.

Rinfuzo gor do LCja.

Potem do teme iščem še kakšno ustrezno krtino in se v temi predam…

Danes napovedane prve snežinke tudi po nižinah in Erzo in Milan se hitro organizirata za Slevico. Sem že skoraj tudi sam odločen za tja, pa se mi nenadoma ponudi prilika za zemeljsko podporo proti Dolenjski … in se že peljem/va proti Ivančni gorici. Do Temenice in na levo v vedno ožjo dolino mimo Bukovice. In po serpentinah skozi gozd na vršni del – Tapolje, kjer sva ne dolgo nazaj stala z Erzom, ki je se je pognal v meglo, da reši še eden zadnjih biserov Dolenjske…

Danes vršni travnik ni v megli, zato pa piha popolnoma od zadaj cca 2m. Erzov trakec od zadnjič še visi in to potrjuje. Alenka mi pomaga postaviti prav na vrhu in ko piha malo manj, potegnem in odlaufam. Vendar naredim le nekaj poskokov in prekinem pred spodnjo cesto.

V drugo postaviva malo pod robom bolj proti gozdu. Ko spet malo veterček jenja, potegnem in laufam, laufam, dokler me le ne vzame in speljem nad kmetijo.

Iščem najnižji prehod levo čez drevesa … in sem čez. In potem drsenje v miru (in mrazu – rokavice sem si pozabil natakniti) ob pobočju. In kar lepo drži in čez nekaj hrbtov, dokler se dolina na široko ne odpre pri Bukovici. Nizek še do križišča, pa sem prenizek za čez zadnje drote, zato obrnem nazaj in pristanem na travniku tik pred njimi.

Alenka me kmalu pobere, potem pa na božanski sladoled v Trebnje (ampak sladoleda nimajo več, ker je premrzlo, zato se je treba zadovoljiti z božanskimi torticami…).

Danes še vedno veliko burje na Primorskem, v osrednji SLO pa dosti manj SV. Milan lobira za Zavrh, Erzo pa za Slajko. In ker že dolgo nisem bil na Slajki (letos še ne), sem takoj za.

Na Vrhniki pri BJ-ju presedeva z Erzom k Vidičevemu Draganu in čez Horjul v Hotavlje. Bogatajev Janko in Vidmarjev Jože že čakata, Seljakov Andrej z še dvema Idrcema pa že na startu. Preostali se zbašemo k Jožetu in gor – na zgornji start, saj je na spodnjem mogoče malo premalo vetra.

Prvič tukaj na vrhu. Postavljamo in v luft Andrej in njegov kompanjon, pa Erzo, Janko in potem še jaz.

V zraku se da lepo vzdrževati in nabirati tudi nekaj višine, predvsem pa minute. Pa mrzlo. Prebijem 1000m in sem veliko časa nad ostalimi. Ko poskušam prvič čez Poljansko Soro na nasprotni grič, samo izgubljam in se rešujem nazaj pod Slajko že pod spodnjim startom. Poberem pred njim nad rob in še enkrat nad S rob, nekaj mimo antene. Ko se mi zdi, da bo kmalu napolnjena ura (in me v prste že pošteno zebe), se še enkrat zapeljem čez Poljansko Soro, dokler gre in potem nazaj na pristanek. Žal pa sem narobe videl čas na Naviterju, saj nisem napolnil ure 🙁 .

Med pospravljanjem se mi prvi pridruži Erzo.

Nekaj za njim je na tleh tudi večina ostalih. Tudi Dragan pristane zraven mene.

Jože je toplandal in rešil svoj kombi. In posnel nekaj lepih slik današnjega dogajanja

Na kuhančku v gostilni se potem spet malo ogrejemo.

Milan je organiziral jato za Zavrh in seveda so naletili lepe km (vsaj nekateri, organizator je imel tehnične težave… 🙂 ), ampak meni na koncu dneva niti malo ni žal, da smo bili na Slajki…