Danes najprej še razmišljam o kakšnem letenju (SV, spet Buzet kaže OK, ampak v tretje zapored ne bi šel tja…), ko pa LJU opere ploha, iščem samo še kakšno bližnjo (suho) krtino. Okoli Vrhnike ni dežja in na ta start me je v soboto spomnil Poje.

Na momente pihne kar močno gor po kotanjastem travniku, vendar je preveč lepo, da ne bi postavil. V spodnjem (ograjenem) delu travnika so sicer tri velike krave, ki pa se splašijo šele, ko sem v zraku.

Močan veter me ustavlja skoraj na mestu, vendar je začuda mirno, tako da lepo odlebdim do drevesne meje, pred katero pa zabremzam, saj sem vseeno prenizek za čez.

Potem si ogledam še Betajnovo 2, pa piha čez hrib v hrbet, tako da se tudi pod razno ne bi z močnim vetrom v hrbet metal na trojne paralelne 400kV daljnovode…

Še ta novi štart, ki ga je obelodanil Dule pred kratkim Erzu, grem pogledat.

Ampak na vrhu piha strogo z desne V (kje je zdaj ta močan SV ?), tako da čakam, dokler malo pojenja.

In potem potegnem, pa me dvigne le toliko, da pridem do konca travnika pred zadnjo stopnico.

Danes spet slabo vreme z SV (kar nekaj burje na Primorskem) in spet na projekte. Danes grem malo dlje, v okolico Velike Slevice pri Vel.Laščah (čeprav tudi danes vse deluje, kot da se bo pravkar ulilo) .

Na prvi lokaciji na SV startu piha od zadaj (da ne govorim, da je položen, z visoko travo, ki se cedi od nočnega dežja). Grem na nasprotno stran hriba na J start, pa piha konkretno v hrbet po hribu dol. Se vrnem na prvotnega in še vedno piha od zadaj z J ?!

Postavim in potegnem, pa ga samo podrajsam po mokri travi. Naberem in grem na naslednjega na bližnji hrib, pa se veter spet zliva od zadaj po hribu dol.

In potem se odpeljem in pri Prilesju pred Retjami najdem tole piko, start Čelo, ki je čudovit, res ogromen, v nulo pokošen travnik (idealen šolski teren !!).

Dokler gre z LCjem, potem peš na vrh in postavim. Tu piha sicer SZ rahlo z desne (štart obrnjen na Z), ampak to je čudovito (glede na današnje dosedanje izkušnje).

Potegnem v veter in sem po treh korakih v luftu in letim, letim. Žal sem za čez hiše in drevje v spodnjo dolino prenizek, zato zavijem v desno in stopim na tla…

Danes napovedano slabo vreme z veliko SV in grem na projekte. Ker pa vse kaže, kot da bo ravnokar  začelo deževati, iščem najbližje bele pike na V, SV veter.

In pridem sem, na te položne (terasaste) travnike pri Šmarju. Čutim nekaj kapljic in hitro postavim na zgornji plato. Piha rahlo z leve od zadaj. Potegnem in odlaufam do preloma in se zabrišem čez, speljem in me takoj spusti v kotanjo pod njim, 10m niže in cca 50m stran.

Tu še močneje piha od zadaj. Naberem in še enkrat gor. Ko Rooka spet postavim, začne konkretno deževati. Naberem coto in v LCja in čez Barje (kjer že sije sonček) na nove lokacije.

Nikjer ne piha v skladu z napovedjo, na treh lokacijah pa so starti spremenjeni v pašnike s kravami in el.pastirjem…

Tako sem že slabe volje, ker danes ne bo nič. Pa naslednji dan ugotovim, da mi je Naviter vseeno zabeležil tale skokec…

Zjutraj nas v hlad na obali jezera (cca 800 mnv) zbudi duo harmonika-kitara.

Kmalu se zbašemo v kombi in skozi Samokov (trgovina) v zimsko smučarsko središče Borovec.

Po prehranjevanju na žičnico

in gor v pogorje Rila z najvišjimi vrhovi Bolgarije (tik pod 3000m). Jajčki  nas pripeljejo na 2369m,

kjer takoj navlečemo nase vse, kar imamo.

Malo se razgledamo, ampak ker nimamo namena daleč tovoriti robo, je jasno da bomo startali pod zgornjo postajo na progi.

Piha S, občasno SZ z leve. Malo nas nervirajo zajle žičnice, ampak ni pomoči. Prvi potegne Boštjan, potem jaz, Janko in ostali.

Malo ob zajli dol, potem sem dovolj visok, da preletin jajčka in čez. Sedaj me najprej spušča v grapo, da sem že nervozen. Ko pridem izza vmesnega vrha, pa z Jankom zavrtiva v lepo dviganje. Preden pridem v bazo, odpeljem naprej, Janko pa v levo pod temne baze v hribe. Lepo drži, je pa čutiti nasprotni S veter, ki ustavlja na 20km/h.

Levo za prednjim grebenom je precej nižji Boštjan, ki ga še bolj ustavlja, kot mene. Ko sem čez prednji greben nad ravnino že mislim, da bom pristal, pa dobim lepo dviganje spet do 2000 in obletim mestece Samokov v smeri našega  jezera. Tu pa me spusti in pristanem na zgornjem koncu mesta.

Boštjan je tudi že na tleh bolj Z pred prednjim grebenom.

Še Stojan zavije tja in je tudi kmalu na tleh.

Janko obrne in se odpelje proti V vzdolž grebena.

Štopam ko budala in se mečem pred avtomobile, pa nihče ne ustavi. Boštjan prištopa do avta in gre po Urbana, ki je V od Boroveca v nekih rovtah.

Stojanu uspe dobiti štop padalske žene, ki gre po svojega moža, ki je pristal skupaj z Jožetom.

Ko imam dovolj neuspešnega štopanja, odpešačim po cesti v Samokov. Ob prihodu v mesto me poberejo naši.

Potem proti V (nasprotno od naše načrtovane smeri) po 30km oddaljenega Mega.

In še naprej po Andreja.

Janko pa je še kar v zraku že mimo Plovdiva.

Med sledenjem Janka operemo avto in ga spoliramo in še modrujemo ob kavici, da se končno javi s pristanka.

Vizualizacija najdaljših letov:

Po njega, na zadnjo večerjo in na nočno vožnjo proti Z – proti domu…

Moj jubilejni 800-ti novi start z Rile, najvišjega pogorja Balkana je res pravo jubilejno darilo …

In tu je še nedodelan in tudi zato razvlečen film z našega potepanja po Bolgariji 🙂