Danes spet slabo vreme z SV (kar nekaj burje na Primorskem) in spet na projekte. Danes grem malo dlje, v okolico Velike Slevice pri Vel.Laščah (čeprav tudi danes vse deluje, kot da se bo pravkar ulilo) .

Na prvi lokaciji na SV startu piha od zadaj (da ne govorim, da je položen, z visoko travo, ki se cedi od nočnega dežja). Grem na nasprotno stran hriba na J start, pa piha konkretno v hrbet po hribu dol. Se vrnem na prvotnega in še vedno piha od zadaj z J ?!

Postavim in potegnem, pa ga samo podrajsam po mokri travi. Naberem in grem na naslednjega na bližnji hrib, pa se veter spet zliva od zadaj po hribu dol.

In potem se odpeljem in pri Prilesju pred Retjami najdem tole piko, start Čelo, ki je čudovit, res ogromen, v nulo pokošen travnik (idealen šolski teren !!).

Dokler gre z LCjem, potem peš na vrh in postavim. Tu piha sicer SZ rahlo z desne (štart obrnjen na Z), ampak to je čudovito (glede na današnje dosedanje izkušnje).

Potegnem v veter in sem po treh korakih v luftu in letim, letim. Žal sem za čez hiše in drevje v spodnjo dolino prenizek, zato zavijem v desno in stopim na tla…

Danes napovedano slabo vreme z veliko SV in grem na projekte. Ker pa vse kaže, kot da bo ravnokar  začelo deževati, iščem najbližje bele pike na V, SV veter.

In pridem sem, na te položne (terasaste) travnike pri Šmarju. Čutim nekaj kapljic in hitro postavim na zgornji plato. Piha rahlo z leve od zadaj. Potegnem in odlaufam do preloma in se zabrišem čez, speljem in me takoj spusti v kotanjo pod njim, 10m niže in cca 50m stran.

Tu še močneje piha od zadaj. Naberem in še enkrat gor. Ko Rooka spet postavim, začne konkretno deževati. Naberem coto in v LCja in čez Barje (kjer že sije sonček) na nove lokacije.

Nikjer ne piha v skladu z napovedjo, na treh lokacijah pa so starti spremenjeni v pašnike s kravami in el.pastirjem…

Tako sem že slabe volje, ker danes ne bo nič. Pa naslednji dan ugotovim, da mi je Naviter vseeno zabeležil tale skokec…

Zjutraj nas v hlad na obali jezera (cca 800 mnv) zbudi duo harmonika-kitara.

Kmalu se zbašemo v kombi in skozi Samokov (trgovina) v zimsko smučarsko središče Borovec.

Po prehranjevanju na žičnico

in gor v pogorje Rila z najvišjimi vrhovi Bolgarije (tik pod 3000m). Jajčki  nas pripeljejo na 2369m,

kjer takoj navlečemo nase vse, kar imamo.

Malo se razgledamo, ampak ker nimamo namena daleč tovoriti robo, je jasno da bomo startali pod zgornjo postajo na progi.

Piha S, občasno SZ z leve. Malo nas nervirajo zajle žičnice, ampak ni pomoči. Prvi potegne Boštjan, potem jaz, Janko in ostali.

Malo ob zajli dol, potem sem dovolj visok, da preletin jajčka in čez. Sedaj me najprej spušča v grapo, da sem že nervozen. Ko pridem izza vmesnega vrha, pa z Jankom zavrtiva v lepo dviganje. Preden pridem v bazo, odpeljem naprej, Janko pa v levo pod temne baze v hribe. Lepo drži, je pa čutiti nasprotni S veter, ki ustavlja na 20km/h.

Levo za prednjim grebenom je precej nižji Boštjan, ki ga še bolj ustavlja, kot mene. Ko sem čez prednji greben nad ravnino že mislim, da bom pristal, pa dobim lepo dviganje spet do 2000 in obletim mestece Samokov v smeri našega  jezera. Tu pa me spusti in pristanem na zgornjem koncu mesta.

Boštjan je tudi že na tleh bolj Z pred prednjim grebenom.

Še Stojan zavije tja in je tudi kmalu na tleh.

Janko obrne in se odpelje proti V vzdolž grebena.

Štopam ko budala in se mečem pred avtomobile, pa nihče ne ustavi. Boštjan prištopa do avta in gre po Urbana, ki je V od Boroveca v nekih rovtah.

Stojanu uspe dobiti štop padalske žene, ki gre po svojega moža, ki je pristal skupaj z Jožetom.

Ko imam dovolj neuspešnega štopanja, odpešačim po cesti v Samokov. Ob prihodu v mesto me poberejo naši.

Potem proti V (nasprotno od naše načrtovane smeri) po 30km oddaljenega Mega.

In še naprej po Andreja.

Janko pa je še kar v zraku že mimo Plovdiva.

Med sledenjem Janka operemo avto in ga spoliramo in še modrujemo ob kavici, da se končno javi s pristanka.

Vizualizacija najdaljših letov:

Po njega, na zadnjo večerjo in na nočno vožnjo proti Z – proti domu…

Moj jubilejni 800-ti novi start z Rile, najvišjega pogorja Balkana je res pravo jubilejno darilo …

In tu je še nedodelan in tudi zato razvlečen film z našega potepanja po Bolgariji 🙂

Ponoči dež in zjutraj se takoj po prehranjevanju in kavici odpeljemo proti Z – smer Sofija. Cilj je Musala, kjer je nekaj startov v hribih, dosegljivih z žičnico. Bliže domu bomo, pa še vreme je bolj obetavno v tistih koncih.

Med potjo ugotovimo, da je cilj še daleč in da je bolje, če poiščemo kaj za odletet še vmes. J od Plovdiva so hribi s starti za S smer vetra, saj je danes napovedan generalni veter SZ. Izberemo start Brestovica Bulgaria na vasico Brestovica.

Start je idealen, žal pa na startu termika meša iz vseh smeri. Jaz bi kar postavil, ostale moti prednji grič, ki lahko povzroča težave za veter z desne (čisti sever). Po odletenih letih vidim, da so nekateri odleteli tudi s travnika niže proti S in nekaj jih takoj odkoraka tja in sporočijo, da je tam idealno.

Ko smo vsi tam, se izkaže, da ni več idealno (jaz bi bil raje zgoraj…). Z Boštjanom takoj postaviva na različnih koncih položnega osatastega travnika.  Boštjan potegne in s porivanjem sekundantov spelje in se zapelje … v dolino.

Potem zalaufam jaz. Pa mi seveda prijateljsko porivanje ne pomaga, saj ne speljem in obesim padalo direkt v nizko hrastovje ob strani.

Vsi takoj v akcijo pod glavnim vodstvom Mega in padalo je v kratkem  sneto, očiščeno, preverjeno in spet pripravljeno. Zdaj ga iztrgam iz pikastih trav malo niže in speljem.

Podrajsam po vrhovih drevesne meje pod travnikom in ven nad dolino. Nekaj termičnih balončkov in v pristanek. Da ne bi pristajal na osatnih travnikih, izberem rjavo golo področje, ki se izkaže za posušen osatast travnik.

Naberem padalo in dol do potke, kjer trebim padalo, medtem ko odletijo še ostali (razen Damjana, ki je spet naša zemeljska  podpora).

Potem pa naprej proti današnjemu cilju na obali jezera…

In na zasluženo večerjo

Se odločimo, da ostanemo še en dan v teh krajih. Na današnji S, SZ veter je primeren start Madara in tudi tekmovanje se preseli na to lokacijo. Odpeljemo se sicer dovolj zgodaj, vendar pravo pot na vrh skalnatega platoja najdemo šele po Erzovih telefonskih navodilih.

Na startu preveč vetra in vsi se skrivajo po grmovju v senci. Erzo nas povabi na ogled naravnih znamenitosti po skalnatem robu, kjer se v skalni steni pod nami skriva Madarski konjenik iz 8.st.

Do skalnih stopnic, ki pripeljejo čez steno iz doline, kjer malo modujemo in fotkamo, dokler se prvi padalec ne pojavi v luftu.

Potem pa panika in nazaj na start in v akcijo.

V močnem vetru startujejo tekmovalci drug za drugim, pa vsi bolj ali manj kaskadersko… Eni poberejo, drugi se matrajo in nikakor ne morejo više.

Erzo je tudi že v luftu, Mojca poskuša, pa ji je premočno in se nazadnje umakne. Boštjan se ne počuti preveč OK in se javi za reševanje kombija in zemeljsko podporo. Potem pa v luft Mega, Janko in jaz in še ostali naši (razen Stojana, ki mu ni treba v tako).

V močnem vetru in sunkovitih dviganjih najprej na hitro lepo naberem do 850 (start okoli 400), pa me preveč zanese nazaj nad plato. Ko rinem spet naprej, vse pridobljeno zgubim in ponavljam vajo. V veter praktično stojim, vrtenje eno samo guncanje. Kmalu imam tega zadosti in se zapeljem nad dolino in na strnišče požetega žitnega polja ob progi proti Madari.

Dva pristaneta čez progo na navidez lepem travniku, pa obirata padali s trnja še ko grem spakiran pol ure kasneje mimo…

Jože pristane še malo bolj stran od griča.

Janko cca 500m bolj stran.

In tudi Urban tam nekje čez progo.

Vizualizacija naših lokalnih letov

Mega se je pobral na 1300 in odpeljal čez hrib z vetrom…

Po kolovozu proti Madari me do centra vasi zapeljejo Turki, ki so prišli po svojega padalca. In že sta Ovca in Stojan z Mojco s kombijem pri meni.

Kmalu se vsi tukajšnji zberemo in okoli hriba na AC in po Andreja, ki je odpeljal proti V (bočno na generalni veter) še mimo Nevše.

Erzo je pristal dobrih 40km proti JJV.

Mega pa še malo naprej pri Partizanih.

Še vizualizacija najdaljših

Poberemo Andreja, malo kruzamo sem in tja po AC, potem pa se usmerimo v reševanje Mega.

Ko smo vsi skupaj, pa še na gurmansko uživanje lokalnih specialitet pod brajdami v restavraciji pri Partizanih…