Je pa danes napovedanega veliko JZ, sploh v spodnjem delu SLO in čez Gorenjsko. Že zjutraj kliče Uki, da ima danes še fraj in da bi nekam šel – najraje na Donačko, kjer bo vetra malo manj. Iz Kižlovke se odpeljem direkt k mojemu Hoferju, kjer že čaka Uki, ki mu je tudi Frenk potrdil, da že odhaja(jo) na Donačko.

K Ukiju v avto (tudi s projektno robo) in gasa na Štajersko. Pa nas nič hudega sluteča navigacija zapelje po AC mimo CE do Dramelj, kjer pa se ne da priti v Šentjur, ker je povezovalna cesta nepreklicno zaprta. Obvozi pa naju odpeljejo nazaj v CE (!!!?) in po standardni cesti mimo Štor… 1h nama je šla…

Na uradnem pod Donačko ravno scuri Frenk (Završek je pa malo prej).

Prej je bilo več vetra, po krajši plohi pa je veter upadel. Zato še malo čakamo spodaj, da Srečko (ki ga hitro dostavijo gor) še enkrat pokaže, da jadranja še ne bo.

Moj predlog za bližnji projekt Donačka gora-Gornja vas zanima tudi Frenka in dokler se veter ne popravi, bomo čas izkoristili tam.

Uki nas zapelje po lokalnih cestah ob griček in gor. Frenk postavi pred mano, Uki mi pomaga razgrniti Rooka 2 po suhem dreku za njim. Frenk potegne, kar malo laufa po položnem začetku in spelje in pristane v dolini ob cesti.

Jaz potegnem kak meter više na strmini in ga lepo začutim, ko mi Uki na ves glas vpije, da ni OK – med štrikce je zapleten kos suhega dreka… in prekinem tako, da se še skotalim po travniku. Kupola pa se obesi na krošnjo edinega drevesa tu gori. In gre naslednja ura…

Večina padala je takoj dol, nekaj štrikcev pa je ovitih okoli vej više. Poskušava potegniti, pa ne gre. Uki poskuša splezati na drevo, pa se ne da. Pride Frenk iz doline (padalo pusti spodaj) in pomaga. Neuspešno. Gre Frenk dol do bližnje kmetije (vmes midva nadaljujeva neuspešno) in prinese dolgo preklo, s katero uspe Uki (in Frenk) le nekako sklestiti manjše vejice in končno sname s pomočjo prekle še zadnje štrikce (hvala Uki, hvala Frenk).

Potem mi postavita padalo. Potegnem (sem besen kot ris in še ne skuliran), le nekako speljem naravnost dol in v nizkem letu nekaj dm nad travo preletim nekaj prelomov med sadnim drevjem in potem bogato čez cesto skoraj do električnih drotov.

Uki naju s Frenkom pobere in gremo gor na start Donačka gora (no najprej do izvira bistre in hladne vode za kmetijo). Vetra ni kaj dosti, vendar Frenk postavi in odleti in scuri.

Ukija v tako ne mika, jaz tudi pod razno ne bom odpiral zaresne robe za skokec dol. Torej čakamo na bolje. Vmes postavi Mauserjeva Alenka, Frenk pride še enkrat gor z Jusovim Tonetom, kramljamo, modrujemo…

Veter piha precej z V. Alenki uspe odleteti in scuri.

Občasno veter pojača tudi do 7 in Frenk postavi še enkrat. In odleti in … scuri v svežo gnojšnco, ki jo je našprical kmet med našim modrovanjem zgoraj na startu…

Ostali se še sončimo in ko se sonce prevesi bolj proti Z, se z Ukijem posloviva.

Ogledava si še start Donačka gora-vznožje, ki je lep, vendar pa piha v hrbet V…

Potem se na pristanku pridruživa Frenku in se odpeljemo proti CE, vmes pa ogledamo še kakšen start, pa nič ne odletimo, saj piha povsod narobe, oziroma je že prepozno…

Erzo popoldne navija za Gozd. Meni se sicer povsod zdi preveč vetra in ne verjamem v to, vendar preverim z Meri, kakšna se ji zdi današnja situacija. In pravi, da po njenem je možnost poznega večernega jadranja na Gozdu. Sporočim Erzu, ki razpiše zbor ob 16h na Vrhniki in ob 16.45 na pristanku, saj cesto odprejo ob 17h.

Ker imam še veliko časa, pogledam, kje so kakšne bele pike tam okoli in najdem Tenetiše. Res je za cerkvijo in pokopališčem lep gladek travnik, pravi šolski teren. Žal pa je vrhnji (bolj strm) del popolnoma nepokošen in ko poskušam postaviti, se štrikci samo zatikajo. Zato postavim nižje na rob pokošenega (kjer pa je že zelo položno). Veter piha na cikle od zadaj (JZ čez rob od cerkve), potem pa butne (termika) z leve in od spredaj iz kotanje.

Poskušam ujeti pravi moment, vendar so od vseh poskusov le trije taki, da me dvigne v zrak in potem bolj ali manj hitro spusti na tla.

Po zadnjem, ki je bil najdaljši, imam zadosti, saj me je hoja teh nekaj korakov gor in vročina (in seveda postavljanje in neuspešno dvigovanje) pošteno izčrpala. Zato se spravim v LCja in počasi v Senično.

Kmalu pride ekipa: Jasna in Klemen, Erzo ter Gabor. Prisedem in gor. Gabor je tisti, ki me danes reši bremena, tako da štorkljam za njim na start, kamor je ravno pripešačila familija Kurnik. Vetra je veliko in je sunkovit. Na Kriški so sunki tudi čez 12, na Gozdu do 10, oblaki drvijo od JZ. Nihče ne pomisli, da bi šel v zrak, se pa nabirajo novi in novi (in tudi tečajniki).

Po debeli uri čakanja, ko veter začne močno upadati (čeprav na momente še dobro pihne) se prvi pripravi Kurnikov Jurij in takoj za njim odleti še Erzo. Potem počasi še drugi. Mene je medtem minilo, saj večina drajsa pred in malo nad startom in ni videti nobenega, da bi konkretno pobral. Ura je že blizu 19h in nimam več volje, da bi razgrinjal in postavljal in na koncu spet pospravljal, pa tudi če za 1h drajsanja sem in tja nad grebenom pred startom. Lahko pa rešim avto in prihranim morebitne težave ostalim.

In zapeljem dol Jasnin in Klemnov avto in potem pomagam rešiti še Jugov avto. In se odpeljem domov.

Kakšna napaka, saj je bilo letenje baje res idilično do poznega večera !!!

Jurij Kurnik : Na štartu čakanje, nato pa super mirne razmere!!! [14.7.2021 22:05]

Ana Senegačnik Kurnik : Prvič z Gozda do Potoške in nazaj! Super lepe večerne razmere! [14.7.2021 22:10]

V LJU ogromno vetra in to bolj J smeri, kar potrdi tudi Milan izpred svojega doma. Ideja je, da gremo popoldne na Zavrh, čeprav postaja kaže vse dopoldne bolj malo vetra (1-2/4 SV); res pa v zadnji uri javlja tudi sunke do 8.

Ker je še kar nekaj časa, najprej opravim nekaj nujnih zemeljskih tehničnih zadev (res pa, da so povezane z letenjem), potem pa še na kakšen projekt, saj je Erzo skliče zbor za 15h (sam sem zelo skeptičen glede svojega resnega letenja, saj se, poleg teh čudnih vetrovnih tegob, še nebo pokriva s prav grdimi in temnimi oblaki).

Skozi Vrhniko do konca Podlipske, kjer je pri cerkvici Sv.Brikcija res en lep šolski start, ki mi je še bela pika. Hitro Rooka 2 postavim na pokošeno pobočje, saj je start praktično zraven LCja. Na momente pihne kar močno po dolini gor (malo z leve), vendar padalo lepo skoči gor in se zapeljem v dolino.

Ker je torej slab dan, iz Kižlovke nadaljujem na projekte. Vetra je malo, bolj V tendenc (pa itak je vse pokrito, tako da tudi nobene močne termike ne bo), zato grem spet proti Horjulu, kjer sem zadnjič imel dovolj vetra že na prvem startu, ostale pa sem si le še ogledoval v močnem vetru…

Danes je tule skoraj mirno. Počasi odcapljam gor po strmem robu do otroških igral in čebelnjaka. Postavim proti Z na položen travnik in spet čakam, da kaj pihne.

Ko le začutim vetrič gor, potegnem, laufam do roba, da me vzame šele na prelomu.

Skozi Horjul in do ŠPHja. Pred manj kot uro je naša jata pristajala tukaj s Slevice (Mojca, Erzo, Milan, Suša, ob zemeljski podpori Duleta), pa ni več nobenega, zato nadaljujem z LCjem do bližnjega kolovoza na tale griček, prvi od ŠPHja.

Počasi se premikam gor (kljub pokritosti je vroče in soparno) po lepo pokošenem pobočju na platojček in v levo čez prelom proti vrhu. Žal pa je vrh ograjen in poseljen s kozami. Torej lahko postavim samo pod ograjo proti V = ŠPHju, kar je v redu, saj občasno piha od tam (znotraj ograje, kjer je na vrhu Erzov originalni start pa je itak nepokošena džungla, po kateri tacajo koze).

Ko pihne gor, potegnem in laufam, da me sicer rahlo vzame, vendar moram na ravnem platojčku narediti še par korakov, da me dokončno vzame čez prelom. Ostro zavijem v desno po travniku dol in prestrašim družinico, ki se ravno vzpenja po pobočju (vik in krik, da o šoku, ki ga je doživel pes, sploh ne govorim…). Pristanem tik pred glavno cesto.

Malo peš nazaj gor po LCja in naprej.