Igor naštudira, da bo za danes a) Kanin ali b)Vogel in že navsezgodaj zjutraj mu vse elektronske in osebne informacije pokažejo na Kanin. In ker tega starta še nimam, sploh ni vprašanje, da grem.

Malo čez 8.30 startava od Igorjevega Hoferja čez Gorenjsko in Predil v Bovec. Na jajčka in do C postaje, kjer počakava še domačina Rusca (Boris Šulin) in Nemčiča (Tomaž Evačič) in v vročini poletnega dne še nekaj ovinkov gor po šodru na start Škripi. Za to šodrasto okolje super urejen start (mrežica čez šoder za 2-3 padala. Počasi postavimo (piha že lepo gor, vendar pa je inverzija kar vidna in tuji padalec, ki je startal pod C-postajo, nekako ne more pobrati). Dobim navodila, kje se predvidoma pobira in ob 13h gremo v zrak: Nemčič, jaz, Igor in po kar nekaj taktiziranja še Rusc.

Kar nekaj časa vrtimo na razu na levi, potem se malo raztepemo. Nemčič po uri lokalnega matranja scuri na uradni pristanek.

Tomažev let

Igor in Rusc se po pol ure matranja, ko ne moremo nabrati nad 2000, odpeljeta proti Boki, jaz kmalu za njima in potem na pobočju nad Učjo naslednje pol ure poskušamo nabrati spodobno višino. Igor nizek obupa (ampak samo lokalno, generalno tudi pod razno ne bo odstopil…) in se vrne nazaj pod rešilni Rombon, kjer čez nekaj časa bogato nabere na 2000.

S Šulinom se še nekaj časa matrava, potem odpelje s 1600 čez dolino na Polovnik, jaz z dobrih 1750 nekaj kasneje za njim.

Na Polovniku najprej rodeo nizko, potem okoli vogala vedno višje in na Krasjem vrhu končno nad greben in vrh (ampak rodeo je bil pa na vseh višinah…). Šulin odpelje s 1900 čez dolino na Stol, jaz najprej razmišljam, da bi šel nazaj za Polovnik in Čezsočo v Bovec (matrajo me večerne zemeljske obveznosti v LJU). Ker pa je še dovolj časa, potegnem tudi sam za njim čez Soško dolino, saj predvidevam, da bo na Stolu bistveno bolj umirjeno. Igor je že za nama v Polovniku.

Ko priklopim Stol od zadaj lepo nad grebenom, na J strani ni kaj dosti bolj umirjeno in rinem v JZ proti startu in vrhu Kobariškega stola. Ker pridem komaj kaj nad greben vrha, mi je počasi zadosti in se nekaj za anteno na vrhu obrnem nazaj. Tu malo zavrtim in naberem in ko sem lepo nad grebenom, se odločim, da to izkoristim in odpeljem čez na S stran direkt  na Boko.  Tam še malo popravim in ob pobočju (skoraj ne morem verjeti, da mi uspe priti mimo vsega Bovca od zadaj po pobočjih) do uradnega pristanka (nočem pa pristati kjerkoli, saj imam ves čas v glavi navodila domačinov, kakšni so problemi z letališčarji in naj se le izognemo pristajanju kjerkoli, razen na uradnem…).

Zoranov let

Še med pospravljanjem me pride rešit Nemčič, ki me dostavi do gondole. Tu pa ravno pristajata Jani in Darja. Večerne zemeljske obveze moram skenslati, čeprav sem rešil avto, saj je Igor z druščino nekje pri Gemoni…

Še malo poklepetemo z Darjo in Janijem, potem onadva odmotorirata proti KG, jaz pa v Kobarid, kjer malo po mojem prihodu pristaneta Igor

Igorjev let

in Rusc

Šulinov let

Pa še ostali domačini in preštevilni tujci.

Pa še vizualizacija

Še zaključno druženje pri Teji in gasa v LJU.

Super !!!!  Novnov, novo okolje, lepo letenje, krasen dan…

Še vedno se nisem aklimatiziral na SLO, pa še ves dopoldan imam zemeljske obveze. Za danes še slabša napoved kot včeraj (še močnejši JZ nad 1500), tako da niti preveč ne iščem kakšnega super starta. Bom spet malo pogledal po nizkih projektih, kjer pa vetra ni nič.

Potegnem za Logatec in si ogledam še nekaj neodletenih ciljev (komaj zmorem iz LCja v vročino terena…). Na koncu se začnem pripravljati na že dvakrat ogledanem Medvedjem Brdu – V, kjer veter piha po pašniku idealno gor, vendar malo v valovih (od 0 do 3-4). Poskušam postavljati čim bolj v senci drevesa, čeprav je tam največ kravjega dreka…

Z mene kar teče, ko potegnem prvič. Laufam po položnem travniku in po nekaj m v luftu spet sedem na tla. Enako drugič. In tudi v tretje ne gre rado…

Mogoče je v četrto ravno prav pihnilo, saj me ni spustilo spet na tla, ampak sem kak cm nad tlemi speljal. Malo me  le dvigne na koncu travnika, tako da lepo preletim drevesno mejo. Spodaj za naslednjim travnikom pa morje dreves. Ne vem, kako je Erzo (kot edini doslej) to uspel preleteti (in še celo 2x). Sem malo bolj levo kot on proti gozdnati dolinici, kjer se že vidim obešenega na drevesih (zagotovo je bil on višji, saj je peljal bolj desno ob travnatih flikah, kjer se da zasilno pristati – so kar nekaj višje, kot sem jaz zdaj). Zato obrnem nazaj iznad gozda do zadnje jase in pristanem ob pobočju. To je vse kar zmorem (in si upam).

Zoranov let

Ampak že dolgo želeni in novnov je pa le uspel  🙂

Danes zemeljske obveznosti hitro zaključim in hočem izkoristiti sončni dopoldan za kakšen projekt. Ker je pUnČkA že napovedala popoldansko akcijo na Krvavcu (če bo…) in ker je danes napovedan generalni Z (ne premočan) se mi zdi Kržišče dobra izbira.

Ko pripešačim od LCja s Kriške planine na vrh z lahko opremo (M24), piha V, JV (torej direkt od zadaj iz LJU-kamniške kotline !!! …). Nekaj posameznikov starta čez planino pod hotelom, eden pa z vrha Krvavca celo čez žico na V. Postanem čisto depresiven in malo zaležem med napol razmetano robo.

Vsake toliko raztegujem trakec in občasno za trenutek tudi pihne od Kriške planine gor. pUnČkA se javi in potrdi prihod, čeprav malo skeptična nad rastočimi bazami, za katere pa ji zagotovim, da so zadaj proti Grintovcem.

Ko M24 enkrat poskusno dvignem, mi ga samo zarola naprej in spet postavljam. Ko naslednjič pihne rahlo gor, ni več dileme in zalaufam in laufam in speljem. Pa me potlači skoraj na tla, pa malo rodea sem in tja, dokler mi le rata v ravni liniji ven iz smučišča in mi je jasno, da na levo čez smreke v dolino (ali pa vsaj na Jezerce) ni šans. Zavijem čez dno planine in na desno po travniku. Ker vidim, da sedaj piha iz doline po grapi peljem z vetrom v hrbet in tik nad tlemi (travnik je razkošno dolg) močno zabremzam in v bistvu kar zgledno pristanem (kasneje ob kislem mleku zvem, da baje z močnim topotom). Padalo mi pade čez glavo naprej in je narejen novnov 🙂 .

Zoranov let

Med pospravljanjem se pUnČkA javi izpod Grajca. Šla bo na gondolo, jaz pa jo počakam na Gospincu.

Igor uživa v Posočju in me je že včeraj vabil na letenje. Pa sem raje izbral curažo na Slivnici…

Tudi za danes sem v dilemi (saj ni nobenega drugega interesenta), ampak ko se zjutraj zbudim dovolj zgodaj, sem brez pomislekov. Rezerviram še eno mesto v kombiju pri Klavdiju, nastavim navigacijo in gasa. Kljub vsem cestnim zaporam pridem 10 min pred 10.00, ko je odhod. Štirje kombiji padalskih tujcev, le midva z Igorjem sva domača.

Ko pridemo na start, piha idealno. Ostali imajo še briefing in postopajo, midva postaviva. Igor me, kot novinca na tem startu, usmerja, kje naj pobiram in na kaj naj pazim. Le eden starta pred nama in sva v luftu.

Najprej nabirava pred startom, potem zajadrava vzdolž grebena mimo antene in naprej (čisto do preskoka za Gemono ne smeva, ker imajo Italijani danes NOTAM). Igor mi ves čas kaže, tako da je pravi užitek jadrati, kljub živahni termiki. Do Breškega Jalovca gre vse po maslu (no, ne da ni treba delati), potem se nama pred vogalom ustavi.

Samo gunca naju in zbija in je prav grdo (po eni kasnejši teoriji domačinov je treba samo stisniti zobe – in gas). Igor obrne nazaj in v kotanji pred hribom v ozkem in živahnem kmalu nabere dovolj nad greben, da se odpelje naprej. Jaz poskušam in ponavljam vajo, pa čez 1600 ne pridem. Še dva padalca in en tandem rinejo naprej vsi nizki in v grozljivem guncanju (očitno je res močan Z) zrinejo okoli roba.

Po X poskusih imam dovolj in se odpeljem nazaj. Do antene (vrh Kobariškega Stola) in nad start in še malo naprej in potem tu vrtim in nabiram (tudi čakam Igorja). Ko enkrat naberem na 1800, se odpeljem nazaj čez Sočo na Polovnik. Tudi Igor se javlja, da že prihaja nazaj. Hitro sem na grebenu.

Ob Polovniku že vem, kaj lahko pričakujem in res je živahno z močnimi dviganji. Ko pridem na Krasji vrh, je Krnčica s Krnom v bazi, zato navijem do baze in še malo več do 1900 in se odločim kar direkt čez Drežnico na Planico. Lepo drži in brez problema priklopim Planico.

Nabiram in še preskok na Mrzli vrh. Spet naberem in se zapeljem do konca na Kozlov rob. Tu čez me že pošteno spušča, zato se odločim za nazaj. Srečava se z Igorjem, ki bo porinil proti Kobali. Spet lepo naberem na Mrzlem vrhu, potem pa še na Plečah in direkt čez Joške in Kobarid na V rob Stola. Še eden je tu zraven in ga gunca in ustavlja, da ni res. Jaz sem malo bolj zunaj in mi gre bolje, ampak vseeno nimam več motiva nadaljevati, zato se odpeljem ven in na pristanek k pumpi ob LCju.

Zoranov let

Pospravim in k Teji na radler-je in klepet z lokalci (Simon Konavec,…).

Po slabi uri pristane še Igor.

Igorjev let

Najprej se nam pridruži pri Teji, da dočakava 18h, ko začnejo restavracije spet obratovati. In potem si privoščiva eno dobro večerjo. Igor še ostane v Posočju, jaz gasa v LJU.

Še vizualizacija najinih letov:

Super dan in let in še novnov. Vesel kot radio.

Danes napovedan dan s popoldanskimi nevihtami in ne preveč JZ vetra. Ker imam le dopoldne čas, se odločim za projekte.

Najprej na star dolg, kjer mi nikoli ni pihalo prav. Danes generalno piha prav, čeprav spodaj pri kmetu piha kar s hriba dol. Malo poklepetava z domačinom, ki mi veselo dovoli akcijo (na lepo pokošenem travniku). Peš po pobočju ob gozdu gor, soparno in vroče.

Na vrhu travnika piha levo ob pobočju gor (poševno glede na pobočje, kjer lahko postavim). Malo čakam in dvigujem trakec, potem postavim. Spodaj pred kmetijo se usedejo na stole in čakajo na predstavo. Rook mi stoji poševno na pobočje, zato potegnem najprej desno stran in lepo speljem.

Najprej nizko nad travnikom, potem me pred kmetijo lepo dvigne in z velike višine pomaham gledalcem in preko kmetije nad dvofazno in potem še trofazno levo na lep travnik – pristanek v dolinici.

Zoranov let

Ko pospravljam, od vročine vse kaplja z mene.

Gor do kmetije po LCja, kjer mi ponudijo za jesti in piti, pa se le s sokom odžejamo skupaj.