Igor že včeraj da pobudo za Ivanščico in čez vso nedeljo se po malem koordiniramo glede tega. Predvsem Erzo poriva zadevo in celo spodbudi Kraševce, ki zagotovijo kombi, zalomi pa se pri šoferju. Ko šoferja pozno zvečer praktično zagotovi(mo) (Jean), pa Gorazd odpove udeležbo in kombi in zadeva (po nepotrebnem) pade v vodo – vsaj kar zadeva ostale udeležence. Erzo namreč zapelje paralelno organizacijo s Korošci (Štajerci?) in uresniči osnovni cilj…

Ostali pa se dopoldne koordiniramo, kam v tem močnem SV (in ali sploh je tako močen, kot je napovedan). Idejo o Zavrhu odpade po Pojetovih info o premočnem vetru in ostane le še morebitni Gozd popoldne, ko bo (če bo) vse obrnilo v bolj južne smeri.

Dokaj slabe volje, ker se nismo znali pravočasno bolje organizirati, se grem tolažit vsaj s kakšnim projektom.

In stojim tule na vrh tega položnega (terasastega) travnika že petič. In tudi danes piha narobe: popolnoma z leve (čeprav bi naj po podatkih postaj, ki so najbližje, pihalo v teh krajih iz J, JV – torej skoraj gor). Doslej je bilo zelo močno 2x čisto z leve (ob napovedanih V vetrovih) in 2x čisto z desne (ob JZ).

Danes je še najmanj vetra in takoj postavim.

Naslednje 2 uri dvigujem in poskušam speljati po položnem travniku pred teraso s pozornostjo do gležnja, ki sem si ga zvil v četrtek (na podobnem terasastem travniku blizu Sodražice, kjer pa je pihalo močno strogo z desne). Poskušam v levo proti vetru, pa naravnost dol (ko kao ni vetra),… pa se vedno konča s sunkom ali pišem z leve, ki sesuje padalo (čeprav se večkrat celo odlepim od tal). Ko mi na koncu le rata, moram pred drevesno mejo zaviti desno v vmesno čistino, pa me veter od zadaj samo odloži na spodnji travnik in stvar je predčasno/predkončno zaključena.

Zoranov let

Imam dovolj in pospravim. Sem namreč že pošteno zmatran od poskakovanja – sedaj pa mi je tudi zabeležilo let.

Dopoldan pri Sandiju (kjer že rahlo dežuje)  prevzamem rezerve in jih spravim v LJU, potem pa še nekaj zemeljskih opravil. Večinoma je SLO že deževna, ampak z enim učem (no, ½) pa vseeno po monitorju iščem, kje so še suhe ceste, saj močan JZ od včeraj (oranžni alarm, pa to…) počasi jenjuje. In vidim, da je na JV še suho. Hitro določim dve beli piki blizu skupaj pri Ivančni in gasa skoz dež iz LJU.

V Višnji samo redke kapljice. Oblake še vedno goni od JZ, zato v Lučarjevem kalu najprej na levo gor na igrišče (start Lučarjev kal – Vrhe). Ko stopim ven, na položnem poličastem travniku (matr, Erzo najbrž namenoma dela same take starte, ker ve, da mi po takih ne gre…) piha seveda strogo od zadaj (SV, kontra oblakom malo više ?!) . Sicer malo, ampak na tem položnem… Malo čakam, nato se zapeljem čez vas na nasprotni breg, kjer pa piha lepo gor. Po robo in na rob. Start je precej vegast: na desni griček, na levi drevesa, treba na tesno vmes…

Ko že v tangicah razgrinjam padalo, začne kapljati. Počakam in ko že hočem pospraviti, skoraj poneha. Zato pa veter konkretno pojača.

Nekajkrat hrbtno dvignem in nameščam, potem v bolj mirni fazi potegnem in tiščim desno ob gričku po »diagoneli«, pa vseeno podrajsam po vejah. Kljub temu sem v zraku in se zapeljem direkt dol v dolinico v veter.

Zoranov let

Erzo se je spodaj zapeljal levo v travnato luknjo in seveda dodal 200m, mene pa bi verjetno prlimalo na krošnje na koncu. Pospešeno pospravim, saj že kaplja. Gor do LCja pa že v dežeku.

Še enkrat grem na nasprotno stran na Vrhe, pa konkretno vleče dol (SV), če bi že dežek odmislil…

Zjutraj se še nekaj dogovarjamo: prvotna ideja o sončni Gorenjski odpade (ker je vse v nizkih bazah, zgoraj pa močan Z) in kaže, da bo na primorskem podobno kot včeraj. Ko smo že dogovorjeni za Vremščico (ali Socerb, ali Brestovica, če bo prvo dvoje premočno) za ob 13h, se vse zapre do podna, v Trstu rosi, Gorazd odsvetuje (čeprav samo uro kasneje že leti na Brestovici … lahko je lokalcem…). Še  (Cimerman), ki se je danes prijavil v jato (in šel na predoglede), obrne v brezupni situaciji v Postojni.

In potem moram v samoti hitro najti kakšen projekt (na Sv.Petra, ki bi v tem močnem Z bil, ob tem, da je od Brezij naprej sonce, mi samemu ni za iti, Erzu pa se ne da…). Nekaj blizu LJU in nizko. Adamovo je na Z, le veter bo najbrž problem…

In zaparkiram za vrhnjim gričem in kar z robo na travnik na vrh. Oblaki se trgajo in sije sonček. Ampak trga jih Z, ki jih goni na 1000m ekspresno po nebu vsaj 100 km/h . Tu v dolini pa je na momente prav mirno, potem pa užge – ampak ne veš s katere strani.

Primož in ostali hribi na Z so zaslomba, to tule spodaj pa je rezultat rotorjev za to visoko zaslombo.  Pa saj je tole lep mehak travnik in spodaj mehka, skoraj močvirnata dolinica. Šolski teren, bi rekel. Bom pa malo dvigoval…

Razgrnem, počakam, da pihne s prave smeri. Postavim lep zidek, čakam. In  završijo smreke pred menoj (ko sem hrbtno pripravljen) in mi padalo zarola kot preprogo do mene in se mi ustavi na nogah. 15 min ga odvijam in pretikam štrikce in ves ta čas mi piha v hrbet v močnih sunkih (cca 10) iz prave smeri.

Vmes med sunkoma potegnem in porinem in me dvigne, pa spusti, da skoraj drajsam po travi, potem pa pride spet sunek, ki me dvigne naravnost gor vsaj 10m in malo nazaj in potem se po mm pomikam naprej nad dolinico, dokler spet ne spusti veter in stopim na tla.

Zoranov let

Zanimiva izkušnja, pa novnov.

Potem grem še naprej do Žlebiča na že znano lokacijo, kjer izmerim sunke 15, popolnoma z desne. Je pa že lep sonček, za razliko od sluzaste LJU v kateri sem spet čez eno uro…     Še pri Sandiju  odvržem rezervi za preložit in to je to…

Danes v Istri sonce. In ker tudi vetra ni preveč, na poti v LJU ovinek na Srbane, kjer piha JZ 3-8 od Novigrada sem. Danes sem tu vsaj četrtič na ogledih (doslej je bilo vedno premočno, če je že smer bila prava). Danes je sicer malo z desne, vendar bo šlo.

Postavim Rooka, ga v prvo namestim v zidek, v drugo podrem, ker mi uide naprej in v tretjo lepo stabiliziram in stopim v zrak.

Sem upal, da bo malo za jadrat, pa se le v širokem loku odpeljem do glavne ceste.

Vendar sem vesel kot radio, saj sem si ga res že dolgo želel, danes je pa kar mimogrede (dobesedno) ratal…