Padalska jataPadalo kar reinfuzo v LCja in malo naprej, kjer je med sadovnjaki na pobočju desno Frenk našel nekaj golega travnika.
Spet naokoli od zadaj gor do kmetije in malo dol po sadovnjaku.
Postavim (in dvakrat preverim, da komande niso zavite). Vetra je tukaj manj, tako da potegnem naprej, se zapeljem ven nad ribnik in v zavoju pristanem na lepem travničku,
Zoranov let
kjer se očistim blata od prej.
Še filmček obeh letov:
Danes vsaj dežuje ne, je pa res močna burja na Primorskem in tudi sicer po SLO. Odločim se za kakšen projekt, če bo kje kaj manj vetra.
Zapeljem se v Višnjo goro in gor na Leskovec (za Gradišče). Najdem Erzov grič (sem se takoj spomnil, da sva se tu že enkrat vozila in razgledovala…). Čeprav kar močno piha, grem z B klaso gor na vrh travnatega hribčka, ki je odprt skoraj v vse smeri.
Izmerim sunke JV (?) do 6,6/10, vendar so sama lepa (mokra) travnata pobočja, zato takoj postavim. Malo vadim (avstralski) dvig padala v močnem vetru, na koncu se obrnem in stopim v zrak. Čeprav je zelo položno, se komaj pomikam naprej, tik nad pobočjem, na dnu pa stopim na tla.
Zoranov let
Ko pospravljam, pa mi piha čisto s strani – SV… novnov.
Danes naj bi bil JZ bistveno močnejši kot včeraj (sploh z višino in kasneje) in višinske postaje to tudi potrjujejo. Sicer pa bolj ali manj oblačno, z začasno razjasnitvijo sredi dneva. Kar nekako si rečem, da bo Kovk in to čimprej. Pa je dopoldne še zelo šibak. V Gorenjsko tudi ne verjamem preveč, čeprav je nebo lepše, so pa vetrovi bolj čudni.
Le Jean je za hitro akcijo, me pa prizemlji s sliko Kovka, ki je v bazi (da o Otlici ne govorimo) in bolj navija za Vremščico. Malo cincava in zbirava info, potem predlagam projekt okoli Šilentabora in podaljšek na Vremščico.
Med potjo pUnČkA zbira info in navija tudi za Gorenjsko (tam se veter bolje obnaša kot na Primorskem). Jeana poberem pri AvioPubu.
Ko prideva na planirani štart pod Šilentaborom, kar nabija. Meni sploh ni všeč zaradi grmov šipka in hudih rož (ki pa so na srečo že lepo olesenele). Jean le malo okleva in začne postavljati, jaz nazaj v LCja po M-a (in predvsem pozabljeno jakno). Ko se vračam na start, Jean že izvaja jojo pred startom in kao jadra (bolj gor dol, kot sem in tja…).
Postavim še sam, ga le malo naštimavam (da se slučajno kaj ne zaplete v šipek in rože) in na srečo ugotovim, da je ena komanda vseeno nekaj zavita naokoli (najbrž sem jo prestopil v tem šavju). Med mojim razpletanjem Jean pristane na polici nad progo.
Jeanov let
Ko zares potegnem, v močnem vetru butne gor in ga lepo stabiliziram, potem pa moram kar malo stopicati sem in tja med trnjem, da me liftne gor. Še jaz malo jojo in potem s 60 ob pobočju na desno in v levo skoraj na mestu dol na travnik blizu Jeana.
Zoranov let
Medtem, ko pospravim, gre Jean gor po LCja. Odpeljeva se in via Neverke pod Vremščico. Med vožnjo nama pUnČkA odpove nadaljnje sodelovanje, saj se odloči za Gorenjsko v kombinaciji s Faacom in Igorjem.
Ko prideva gor na Sp.štart piha. Bori šumijo (se spomnim na Kosovela). Vsi 4 na novo postavljeni izmenljivi stebrički s trakci trakci, vetrokaz na vrhu bora in lepo poravnan kup kamenja na startu (po mojem je to organiziral Rajko ?) kažejo, da je res močno. Vseeno se morava uradno prepričati in nameriva 8-9/13,3 in sva pomirjena.
In zadovoljna kar precej, saj imava enega novnovega.
Malo se še grejeva v LCju in spremljava po OLCju in LiveTrackingu akcije drugih (ki na srečo – da ne bo preveč foušije – niso preveč zavidljive…), potem pa gasa domov…
Pred časom je Blaž (Korošec) na Voglu obljubil, da dobimo vabilo za vsakoletni Namlinov (Janez Grm) memorial. In res je prišel SMS z vabilom za to nedeljo. Ker Šipnce še nimam in sem že veliko slišal o tem startu, se prijavim.
Ob 11h zbor na smučišču Senožeta pod Srednjo vasjo, kjer je Blaž že ves v organizatorskem zagonu. Večinoma Bohinjci in Blejčani, nekaj nas je tudi iz drugih koncev SLO. Očitno sem edini predstavnik KLV in Kimfly…
S kombiji in avti gor čez Uskovnico in naokoli dol na Planino na Šehu in z robo še malo dol po kolovozu na Šipnco.
Krasen start, piha spreminjajoče rahlo gor (više gor S nosi čez oblake kar hitro). Kakšnih 30 nas je in se začnemo pripravljati. Start otvori Dacar, potem počasi ostali, eden za drugim. Vmes pride še nekaj H&F udeležencev.
Potegnem nekje med prvo tretjino, poskušam na levo, pa bolj zgubljam kot ne, nato na desno ob pobočje nad koriti Ribnice, kjer pa le naberem kakšnih 100m. Kaj več ne zmorem (višje je že čutiti S), pa še vedno večja gužva ratuje, ker prihajajo tudi drugi (nekateri pa samo malo vjugajo in bolj ali manj curijo proti dolini). Zato se z nabrano višino odpeljem na Studor, kjer dobim nekaj rukerjev, ki pa jih ne znam prav dobro izkoristiti. Tako generalno tonem in se na koncu odpeljem h Kramarju.
Zoranov let
Še nekaj jih pristane tukaj. Kmalu nas pridejo pobrat in na piknik plac blizu zbornega mesta. Ko prihajamo, vidimo pod startom obešeno padalo (enega od zadnjih startajočih). Med golažem in pivom od spodaj od daleč spremljamo dogajanje.
Ko je akcija zaključena, še »reševalci« in rešenec startajo in se namenijo pristati kar ob piknik placu, pri tem pa spregledajo trofazno in ostale napeljave, ki gredo po dolgem in počez čez travnik. Prvi je, kljub našemu glasnemu vpitju, še toliko dolg, da obesi padalo čez drote trofazne in povzroči nekaj bliskanja. Zadnji (rešenec) pa nas le pravočasno sliši in tik pred droti le odvije na njivo brez obešanja…
Vsa pohvala organizaciji in prijetnemu druženju v sončnem jesenskem dnevu v Bohinju. Kljub adrenalinskim dodatkom k sreči vse brez posledic…
Današnji dan je ravno pravšnji za projekte. Vendar veter zna bit malo močan, saj sta Slavnik in Slivnica že zjutraj javljala 6-9. Jaz bi šel obdelat Kavčič, Lipnik, Golič (Žbevnico sem že, enkrat po curaži z Buzeta…), pa še z Ano in Misty se lahko sprehajamo po lepem terenu. Tudi Zoran se ne more temu upreti, tako da smo vsi štirje zbrani v LC-ju. Pripeljemo se po … temu ne bi niti rekel cesta … skoraj na vrh Kavčiča, pustimo ga na enem platoju, nato pa peške gor.
Vetra gor nič ali pa še manj, vendar rahlo kaplja in od Učke sem je dežna zavesa, ki se približuje, nad nami črnina; zato parawaitamo, še z enimi nepadalskimi Italijani, ki so se potem tudi hitro porazgubili. Najdemo še geocache Kavčič, tam se je menda Misty še na veliko podelala 🙂
Ker po kar nekaj časa ne kaže nič boljše, predlagam sprehod proti Lipniku (čeprav najprej sem probal Zorana prepričat za Golič, da bi bil novnovnovnov), ampak potem smo na poti, kjer smo srečali še enega tekača, ugotovili, da je Golič en kucelj bolj levo, od tistega, katerega smo gledali.
Na Lipniku nekih 3-5 metrov vetrčka, meni se zdi, da bi se mogoče dalo pojadrat. Dogovorimo se, da če scurim, pristanemo malo nižje spodaj ko je en travniček, in odhajkamo gor na Kavčiča. Dve ptici jadrata na naši desni.
Pa potegnem, malo pohendlam, odrinem in zajadram, vendar ker se mi zdi švoh, preventivno toplandam.
Jeanov Lipnik topland
Potem je pripravljen Zoran, vendar s takšno kvadraturo v tako šibkem vetru ni šanse za jadranje in kmalu pristane na dogovorjenem travničku spodaj na polici.
Zoranov Lipnik na polico
Ko Zoran poštarta, grem še enkrat v luft – piha malo močneje, tako da imava z Ano en Photo Session.
Medtem, ko Zoran pospravi, je tudi Ana z Misty prišla dol, da nam pokaže pot gor.
Po 20 min jadranja na Lipniku opazujem kako se baza hitro spušča in je cel vrh Kavčiča že not, pihati je začelo vedno bolj, potem pa zbluzim do Zorana na pristanek malo nižje.
Jeanov Lipnik na polico
hitro zmečem vse v nahrbtnik in gremo H+F na Kavčiča.