Spet bo danes dopoldne bolje in popoldne nevihte. Veter kr neki, šibak. Pokličem Erza, ki je nedosegljiv (?).

Pa se odpravim po včerajšnjih dopoldanskih poteh (Šentjošt in okolica 🙂 ).

Pridem do kmetije Kogel. Nekaj redkih kapljic in sonček. Vetra skoraj nič (V – dolinc ?). Prijavim se pri gazdarici, ki mi dovoli dol med ovce (kjer je trava pogrizena, drugod vse nepokošeno…).

Postavim tik pod ograjo. Počakam, da pihne gor, potegnem, odpeljem desno od jablane in dol, skrčim noge, da preskočim spodnjo ograjo in sem v luftu. Malo zagunca in me spusti v dolino do travnika med drevesno mejo in trifazno mejo 🙂 .

Zoranov let

Pospravim, poštopam cestarski avto, ki me v kesonu pripelje do glavne ceste (Vrzdenec). Tu malo dlje čakam (in pešačim malo gor po cesti), da dobim prevoz do Kogla.

En novnov 🙂 .

Z LCjem malo naprej in desno pod Sedlo do Pilovca.

Prijavim se pri gazdarici, ki pravi, da ji je vseeno, če grem gor letet, ona da mi ne more nič svetovati in pomagati, da pa je gor pokošeno (okoli kmetije je sicer vse v 2m travi…). Po pokošenem kolovozu za ovinek, do glave, kjer je startal Kastner (Poje in kasneje tudi Erzo malo nazaj pod gozdom nad štalami, kjer je vse še v  2m travi…).

Glava pokošena v 5mm golf igrišče. Postavim in še kar malo zavlačujem, saj je krasen sonček in prav prijetno (trenutno nič ne kaplja, proti Krimu in Ulovki temne baze in konkreten razvoj…). Piha malo z leve (pač V ).

V primernem trenutku potegnem in sem v luftu. V začetku dvigne, zavijem v levo, potem pa takoj spusti. Peljem se dobrih 100m više kot prej, nad prejšnjim pristankom, vendar začne močno spuščati, tako da pristanem na pol doline proti Vrzdencu v nepokošenem travniku med dvofazno in trofazno mejo 🙂 .

Zoranov let

Drugi novnov 🙂 .

Poštopam do Vrzdenca in potem hitro v drugi fazi dostava prav do LCja na kmetiji Pilovec (še so prijazni ljudje na svetu – pa še mladenke 🙂 🙂 ). Zdaj je že zelo črno nad mano in spet rahlo kaplja.

Naprej proti Smrečju, nad Podlipsko dolino na križišču levo dol in gor na Samijo (mimo nastajajočega Gradu nad Grajskim ribnikom in Grajskimi pristavami naokoli 🙂 ). Tu je 2,5 m trava in pošteno piha z J (smer je sicer OK, vetra pa veliko in črnina zgoraj mogoče kaj pomaga pri tem). Enkrat drugič.

Dol in v Kajndol in v Celarje. Od zadnje kmetije gor po pokošenem kolovozu skozi travni koridor do startnega področja. Erzo je startal nad kolovozom, jaz bi pa postavil kar na kolovozu. Piha namreč z desne, celo delno od zadaj, tako da bi v startu zalaufal kar po kolovozu… če ne bi na nasprotni strani sklede pošteno šumelo in polagalo listavce.

Nazaj v LCja, nazaj v Kajndol in še tam po kolovozu gor na … Erzov start ? Mislim, da sem na pravi lokaciji (v nulo pokošena tale glava, okoli in spodaj vse v 2m travi), ampak ni mi jasno kako je tu odletel mimo jablan v desno – čeprav je potem zabremzal pred droti in pristal paralelno z napeljavo… No ja…

Dol v Podlipsko in med nalivom še kratko modrovanje z Erzom pred BJjem….

En del jate poravnavat dolgove na Madžarsko 🙂 (Erzo, Ščuka, Mega, Slak in Uki kot zemeljska podpora).

Drugi pa ostanemo zvesti domači zemlji. Bolj zgodnji se odločimo za raziskovalni projekt + letenje: Luka, jaz in za nama še Edo, pridemo pod Potoško.

Z LCjem gor do Sv.Jakoba in peš “tistih 15 min” do lokacije, kjer naj bi bil start Potoška gora Zahod. Na ozkem in majhnem travnatem hrbtu modrujemo, kje naj bi te dvignilo, pa vzelo in potem slalom med smrekami, pa bi mogoče speljal… Meni je jasno, da tu ne grem in da je oni travnik malo više zgoraj, kjer si zadnjič nisem upal, dosti boljši. Luka bi sicer kao “kar šel”, pa se temu odreče iz pietete do mene 🙂 . Predlagam, da gremo še gor pogledat, ker je boljše.

In oddelamo “še par minut” v strmino do Potoške gore – Zgoraj. Luku zakuha od zunaj in od znotraj (danes se je ob zasluženem dopustu nadejal nekajurnega letenja, ne pa štanfanja z robo v strmino v poletni vročini…) in odloži robo, ker da ne bo letel s to kombinacijo v opoldanski termiki (Mentor+tangice). Vsi gremo še tistih nekaj metrov gor in Edo začne takoj postavljati, meni pa se tudi zdi danes čisto OK: veter OK, start pa čudovit v primeri z onim malo niže 🙂 , pa še Rooka imam s sabo danes.

Postavimo in potegnem, ko lepo pihne gor in me dvigne in sem že nad macesni, tako da speljem bogato nad kritičnim mestom. Drži,… ven, potem pa počasi dol in pristanem na travniku zraven parkinga pri hotelu.

Zoranov let

Luka je kmalu z LCjem pri meni.

Edo je v luftu malo za mano (z lahkim testnim zicem) in začne takoj navijati in vrti in drajsa nad Potoško. Najprej kaže, da bo kar na Gozd odletel, potem pa scuri pri Bašlju po slabi uri…

Edov let

Peter in Erzo sta za danes izbrala Ravno goro. Nihče od nas ostalih ne pokaže preveč zanimanja (pa še Uki ne more danes zraven), tako da gresta sama (no še Poje, pa še kdo…).

Na Britofu se dobimo Manca, Mega, Slak in jaz. Predlagam Dobrčo na vrhu (saj ne bo dežja 🙂 , za kaj dosti jadrat pa tudi ne, ker je vse pokrito, JZ veter pa šele v višavah…). V Tržiču vidimo dva padalca z Dobrče nad Zmajarskim startom.

Ko zaparkiramo LCja na koncu kolovoza pred rampo … začne deževati. Slak in Mega pustita robo v avtu, Manca in jaz (s projektno opremo) pa gor mimo koče na Podgorsko planino. Piha gor, občasno manj, občasno več, malce z leve (V ?). Kaplja ne več, zato takoj postavim Rooka. Manca še ne ve…

Potegnem, odpeljem v levo ob pobočju nad Zmajarski start (nekajkrat malo zaziba), potem pa po putru (v nasprotnem vetru od Tržiča) s 15-20 naprej. Kljub vetru lepo drži, tako da se zapeljem visoko nad Tržičem in pristanem pri šoli v Križah. Novnov 🙂 .

Zoranov let

Ostali pridejo kmalu z avtoma do mene, saj je zgoraj kar močneje pihnilo, ko sem odletel (na Gozdu sunki 8,6, na Kriški 9).

Danes že poslabšanje. JZ še kar nabija, deževalo pa bo že opoldne. Zato zjutraj čim prej na teren, da še kaj ujamem. Smer Ribnica. Na civilnem izletu zadnjič sem si ogledal Jarčji hrib (na OLCju Erzov start, pa mi kasneje na pristanku domačin pove, da tu en fant s sosednjega griča večkrat leti… 🙂 ) in okolico skupaj z vrhom Grmada (za katerega pa je Mega povedal, da so ga včasih pogumni že leteli – tudi on…). Tam bo dopoldne še vetrovna in pred-dežna luknja.

Parkiram nad vasjo Velike poljane. Piha kar, dežja še ni, čeprav dežne oblake kar hitro goni sem.

Na vrh griča. Najprej se napravim malo pod vrhom, ker je gori na travnati glavi el.pastir. Pa veter občasno tako prbije po pobočju (5-6/8), da grem raje na vrh, kjer je golf travica (za pastirjem 🙂 ). In celo malo manj prbija. Postavim in dvignem, ko ravno ni sunka. Držim padalo nad sabo in ga odpeljem na rob in ker me drži, kar porinem čez pastirja s skrčenimi koleni. Najprej me sunki kar zaustavljajo in spuščajo, potem pa me le spusti naprej in se odpeljem nad travniki desno od vasi.

Zoranov let

Pogled nazaj gor proti startu

Naberem padalo in ga odnesem gor do LCja in zbašem not in proti naslednji lokaciji nekaj višje gori.

Tu je veter še močnejši in vmes je že čutiti drobne kapljice. Počakam v lCju, da je prvi dežek mimo… In drugi… In tretji… Vmesne prekinitve so prekratke, da bi šel gor na start. Veter pa  vedno močnejši (sunki 10,5)…

Naslednji dež je že konkreten, veter pa polaga smreke naokoli, tako da ob naslednji manjši prekinitvi moče samo še pospravim…