Potreba je (po skoraj mesecu abstinence) že zelo huda in ker sem se včeraj prepozno zbrihtal (so Zavrh že odleteli), danes že zgodaj gledam kako in kaj. Erzu danes ne znese, tudi Mega je out, na Primorsko (kamor se odpravlja Nevidni & Co.) pa me ne mika. Sploh, ker bi rad malo tudi odhodil: izberem si Kamniški vrh. Od drevesa še nisem odletel in to bo to.

Vreme je malo boljše kot po napovedi in od peskovnika gor hodim po rahlo mrčastem soncu in občasnih močnejših sunkih vetra. Mimoidoča planinka, ki prihaja z vrha, pove, da je na vrhu že en čakajoči padalec in da občasno močno pihne. Vleče me, da bi šel na vrh, ampak draž novnovega je močnejša in zavijem na start Kamniški vrh – od drevesa.

V travnati strmini simbolična izravnava, idealna za padalo. Hitro se naštimam in počakam le toliko, da vidim v kakšnih ciklih prišumi veter. Potegnem hrbtno Nuptseja in stopim v zrak. Precej razrukano je (že dolgo nisem bil v zraku 🙂 ) in ker dviguje, zajadram v desno in ob pobočju naberem kakšnih 50m. Več pa z mojim 23m2 Nuptsejem ne gre… Ko obrnem v levo, spusti in se odpeljem ven, kjer še nekaj drži. Počasi odpeljem levo ob pobočju preko Ciclja proti Stahovici. Ker sem prenizek za Godič, pristanem pri OŠ pod cerkvijo v Stranjah.

Zoranov let

Med pospravljanjem pokličem Joneta, če bi lahko kaj skombiniral za prevoz. Pa pove, da nima avta, na mopedu nima zame prostora, da pa namerava ravnokar iti na Cicelj in se lahko pridružim, če si bom nekako organiziral prevoz…

V bližnjem bifeju Fičo dobim kmalu prevoz, ki me, po nekaj debate med potjo, zapelje prav gor do LCja v peskovniku. Dol in gor na Okroglo, kjer čaka Jone s svojim kužkom ob parkiranem mopedu.

Po strmi in zelo lepi poti sva v dobre pol ure na  startu, ki bi bil idealen, če ne bi bil pregrajen malo niže. Zgoraj se naštimava.

Postavim prvi v močno strmino pod ograjo in veter, ki sedaj bolj konstantno piha (in šumi po okoliških drevesih), mi pomaga postaviti zidek. V prvem hrbtnem dvigu se štrikci na eni strani zataknejo v požagane štrclje. Jone mi osvobodi štrikce, jaz pa krotim padalo 🙂 .

V drugo potegnem brez zatikanja in stopim v zrak. Ven in na levo ob pobočje, kjer pa nič ne dviguje. Zavjugam nazaj, pa me močno spusti, tako da se odpeljem samo še v levo in ven. In me spušča tako močno, da moram pristati na travniku (Zagorica nad Kamnikom) pred cerkvico.

Zoranov let

Nekaj minut kasneje me preleti Jone (v tandemu s psičkom), ki je dovolj visok, da preleti cerkvico in pristane pri šoli, kjer sem jaz v prvi rundi.

Jonetov let

In spet se izkaže, da sem logistično prepuščen sam sebi (on bo kar počakal ženo pri Fičotu, ki pa bo prišla bolj…)

Danes je sicer podobna napoved kot včeraj (močan S z višino naraščajoč), vendar je za odtenek slabše (bolj pokrito) in na Primorskem nikakor noče začeti obračati na Z (Kovk). Kljub temu se mi zdi najbolje na Primorsko (Krvavec ob 11h 11/21 SZ ! ). Če ne bo Kovk (tako kot včeraj), bo pa Lijak.

Erzo še ni aktiven, Mega je najprej verjel, da se bo sprostil, vendar me dokončno skensla, ko sem že na poti mimo Vrhnike. Najraje bi se spet kar odločil za Strmco, pa še kar piha S v Postojni. Tako se odpeljem v Vipavsko.

V Vipavi sicer nič ne piha, ampak na Kovku pa je še kar 5/7,5 S. Mogoče kakšen projekt, dokler ne obrne. Na drugi strani doline je že večkrat obiskana Planina in Planina nad Planino, ki je še dolžna.

Zaparkiram na koncu dobrega dela kolovoza in peš na vrh. Med levim in desnim travnikom izberem desnega (gledano od zgoraj dol), saj S s Kovka (?) tu piha rahlo direkt gor (Erzo je startal na levem).

Med postavljanjem pihne sapica občasno tudi že z leve (Z) in v dolini že močno nosi dim z leve na desno.

Potegnem in speljem. V zraku me samo spušča, tako, da tudi pomislim ne na Erzov pristanek (saj vmes vidim le trte in drevje), ampak pristanem na vznožju griča na velikem travniku.

Zoranov let

Pospravim. Na Kovku še vedno S, na Lijak pa se mi ne da podaljšati samemu. Malo upam na Strmco nazaj grede, pa me Mega med potjo nazaj obvesti, da je s smučkami na vrhu Lipovca in piha konkretno od zadaj. Tako za danes zaključim…

Za danes je napovedano, da nas bo zamedel sneg. Ob močnem JZ. Potem se že popravijo, da bo to šele popoldne. Pred tem hočem narediti še kakšen skok: Šentjošt-Sedlo (nazadnje Domen 🙂 ) in okolica.

Ko sem že tik pred Vrhniko, že rosi… Erzo mi svetuje, naj grem vseeno pogledati, lahko da bo. Pokličem še Kastnerja, ki pove, da okoli njegove službe zavija veter s snežnim metežem. Obrnem in proti Gorenjski, kjer je (še) sonce.

Ko pridem v Tržič, sonca že ni več (temni oblaki kar prihajajo za mano iz LJU 🙂 ). Pa tudi JZ ni. Je pa V. Na spisku imam Visoče, Zadnjo vas in Slatno (avtor Erzo v zadnjih dneh preteklega leta…). Visoče so lep travnat start (pa manj lepi pristanki). Žal pa piha konkreten V oziroma še bolj SV – od Tržiča.

Z Rookom na vrh, kjer v zaslombi dreves piha manj 🙂 . Postavim, potegnem in lepo startam, potem pa sem kar nizko nad trofazno pod cesto. Čez naslednjo drevesno mejo me dvigne in za njo pristanem na spodnjem pašniku (Erzo je uspel še eno teraso niže).

Zoranov let

Pospravim in pešaka gor.

Naslednji start je Zadnja vas. Na startu malo čakam. Višinska razlika je precej večja, kot prej, je pa start na klousiča med gozdno mejo pod cesto. Vendar piha s strani levo od zadaj (se zliva dol z Dobrče ?) tako, da čez nekaj časa odstopim. V takem ne.

Še malo naprej se zapeljem: Slatna. Tu že rahlo sneži, predvsem pa močno piha V od Tržiča, tako, da nimam šans. Za danes zaključim…