Čeprav je še vedno gosta megla, odpeljem okoli Vrha na Ravne in si ogledam pristanke. Megla se celo malo razredči, tako da vzamem robo in čez travnike gor na start. Vendar se s starta ne vidi niti do konca prvega travnika, drevesa naokoli pa se le slutijo. Malo čakam, potem pa peš nazaj k LCju, ki ga komaj najdem v megli, ki se je še zgostila.

Odpeljem skozi Preserje in se odločim še za ogled Ane (matra me ta V start 🙂 ).

Pri cerkvici mračni in sluzasti razgledi naokoli (predvsem dol, gori je baza 🙂 ). Piha nič. Ogledam si V start in nimam nič boljšega občutka kot prejšnjikrat – šavje, ostanki čiščenja, ozka izhodna poseka… Malo sedem na klopco in uživam v naravi 🙂 (?).

Pa začne rahla sapica z SV. Postavim trakec in opazujem. Občasno poneha, pa spet dvigne trakec, da zaplapola. Čez kakšne pol ure je sapica že kar močnejša – enakomeren vetrič (V) cca 2m. Proti vsakemu pričakovanju 🙂 !

Naštimam si tangice, postavim Rooka (bom malo dvigoval na V 🙂 ) in počakam, da trakec najbolj zaplapola. Potegnem in čutim, da je padalo lepo gor in imam občutek, da kar nosi. Potegnem čez rob, korak malo čez šavje in … speljem tik nad robom kolovoza. Zapeljem skozi usek in zajadram na desno proti Jezeru. Zavjugam in pristanem v močvirju na V strani jezera 🙁 .

Zoranov let

Pa sem tudi jaz v klubu Ana-SV 🙂 . In to ravno za 1500-ti let 🙂 🙂 .

Pospravim in pešaka gor po LCja. Še en Fly & Hike 🙂 .

Že včeraj smo se pogovarjali za Lijak ali Kovk (če bo), vendar danes zjutraj kaže na Primorskem malo slabše (več SV na Kovku in mrčasto).

Faaca, ki se je včeraj pritoževal, zakaj ga ne obveščamo o akcijah, je danes, po obveščanju, sporočil, da ima v planu smučanje 🙂 . Potem Mega pove, da ne more – mogoče kasneje. Potem Delux pove, da ima danes druge plane. Potem Erzo ne dviguje telefona (in je baje že na poti na Lijak). Potem Slak ne kaže preveč zanimanja. Potem pa še Pavlič (ki se je včeraj zvečer zelo koordiniral za Lijak 🙂 ), pove, da na pristanku piha rahel S in da je res vse pokrito. Potem je pa ura že toliko, da meni nima smisla riniti dol (čeprav me doli čaka checkiran Rook…)…

In se raje odpeljem hodit na Gorenjsko, kjer je bolj sončno.

Na Gozdu (piha J 2,4/4,5) zaparkiram in z Nuptsejem gor na Križko (kjer naj bi bil J 0,8/1,2). Do koče je res vedno bolj mirno, pri koči in na startu pa S cca 3-4 m  🙁 .

Grem na severni start, kjer je samo za spoznanje močneje. Malo počakam, pa ni močnejših sunkov, čeprav oblaki zgoraj šibajo ekspresno S->J…

Postavim, potegnem, ko malo manj pihne (?), speljem s strme poseke in okoli prvega roba na levo (nizko nad drevesi). Do Z grebena in nizko čez njega (malo zruka) in sem na J strani. Visoko do Gozda in ven na senčni uradni pristanek.

Zoranov let

Ko pospravim, poklepetam s Prevkotom (tečaj), potem pa pristane tudi Đoko, ki me odpelje gor po LCja.

Še Slak in Manca sta v igri, kaj in kam… Odpeljem se pod Ano in namerim na ravnici iz Podpeči 7/9,3 V, laminarno. Krim javlja 8/12 V. V takem nima smisla hoditi gor na Ano. Javim Mateji in Manci in se odpeljem proti LJU.

Vmes se koordinirava še malo z Lukom in pade ideja za okoli Kamnika.

Ko pridem v LJU, Luka pove, da Kamničani pravijo, da bi bilo… Mance in Slaka ne zanima, mi trije se srečamo na pumpi v Kamniku in do Bistričice.

Tu res ne piha preveč. Mateja in Luka naložita robo in gor po zasneženo posipani cesti na Okroglo. Po izohipsi do Erzovega in Domnovega starta, kjer piha lepo gor. Takoj začnem postavljati s pomočjo Luka in Mateje.

Občasno močneje pihne z leve strani dol iz smeri Velike planine. Vendar so intervali pihanja gor kar dovolj dolgi.

Potegnem in lepo dvignem, potem pa me odrine v desno (po platojčku, da ga komaj lovim – pihnilo je spet z leve), obrnem v veter in me kar na platojčku privzdigne. Najprej gre počasi naprej in dol, ko sem čez gozdni rob nad dolino, pa me liftne gor in malo zagunca. Najprej lepo drži, potem spusti po liftu dol v kotel Bistričice in pristanem blizu njunega avta.

Zoranov let

Ko pospravljam, odleti tudi Luka. V začetku ga zelo spusti, da je že dvomil, da bo čez, potem se visoko pripelje in pristane zraven mene.

Lukov let

Mateja odnese robo nazaj v LCja (ji ni več treba, ko je videla naju…) in pripelje avto dol. Moj novnov in 251. različni letos 🙂 🙂 .

Še na vročo čokolado v Kamnik in Silvester 🙂 …

4-dnevna abstinenca me je dobro načela, tako da danes ni vprašanje ja ali ne. Je pa vprašanje –  kam? Močnega JZ ni le v SZ SLO. Torej spet smer Kranjska Gora. Žal pa je višina baze zjutraj že na Kekcu…

Mega ne gre, Erzo je “popolnoma miren” (je v službi), Borisu danes tudi ni. Še najbolj obetaven je Lusjin klic, pa ji je KG predaleč.

Preverim stanje v KG s Peternelom in baza kar miruje na svoji višini (nižini). Pešači pa Martin že na start Jug, pa bo videl… Gorenjska je precej spucana (celo sonček mestoma posije) in pri tleh tudi ne piha kaj dosti.

Prvi postanek v Begunjah pod Petrom, kjer piha rahlo dol. Franc Pukl po tel. preverjanju z vrhom sporoči, da gori piha dol. Kamna gorica je blizu čez Savo in tak veter bi bil tam pravi.

V blatu pod smučiščem zaparkiram in z Rookom peš na vrh smučišča. Na startu nula ali rahlo gor. Postavim, potegnem in lepo speljem. Ven iz poseke, zavjugam nad trofazno in pristanem v mokroto.

Zoranov let

Pospravim in nazaj proti avtocesti.

Martin vmes javi iz Kranjske, da je iz skoraj sončnih višav, skozi cca 150m debelo plast oblakov, pristal v Kranjski. In da je baza sedaj malo višja, tako, da se spodnji start vidi. In se javi za šoferja 🙂 .

Potrdim svoj prihod, obrnem na AC proti KG in sem čez pol ure tam.

Poleg Martina se naloži še Cizla (Alen Cizej), ki bo odlaufal skozi meglo na zgornji start. Pri Srnjaku ga odloživa, midva pa še nekaj ovinkov do prelepih travnikov (malo nad njimi se začne megla, ki pa se redči…).

Martin gre z mano na vrh travnika, kjer je že nekajkrat startal. Izravnava spodaj in ravna travnata polica s smrekovim robom mi je zelo blizu, blizu… En travnik naprej mi je bistveno bolj všeč (nekaj višje se konča, spodaj ni police, so pa smreke na dnu nekaj višje…), ampak Martin pravi, da je šel vedno brez problemov čez. /Doma ugotovim, da je originalni start 3 travnike naprej, 70 višincev višje in najbrž s precej lepšim iztekom…/.

Piha V z leve. Ko se za trenutek umiri, potegnem in speljem. Nad polico sem dovolj visoko, da speljem desno čez smreke v nakazano grapo, ki se spušča proti KG. Vzhodnik me malo tlači dol, vendar sem z zadovoljivo višino čez drevesa in proti Črtenju. Zunaj malo poruka, dolinca je kar občutiti. Z vetrom v hrbet do policajev, obrat in v veter po liftu dol na uradni pristanek.

Zoranov let

Ko pospravim, je Martin z LCjem že pri meni.