Danes napovedan SV po vsej višini (ne talna burja) in to močan na Vipavskem. Sicer tam krasen sonček. Sondaža lepa, skoraj gladka, termike bo tudi. Pa se zjutraj izkaže, da tega SV ni toliko (Kovk 5-9) in je to torej pravi dan za Čaven. Tom je že zjutraj poizvedoval in sam prišel do istega cilja. Pošljem zborni sms celi jati za 10.30 in se uskladim s Samom za furo gor.

Z LCjem po Domna iz LJU najprej rešiti njegov avto od mehanika na Vrhniki in na Železniško. Erzo in pUnČkA sta že tam. K pUnČkI in gasa dol. Jean k Megu na Uncu in tudi dol, tako da smo malo pred 11.30 že v Lokavcu. Tom je že tam, pa še Idrci (Mlakar, Reven, Lapajne,…).

Vsi se zbašemo v kombi za eno furo in gor. Verige so obvezne v zadnjem delu in že smo na startu.

Ko pridemo, piha idealno (bolj V, kot SV), potem pa začne mešati in spreminjati jakost, ko se nad Čavnom hitro začnejo večati baze in začne vse bolj pokrivati. Malo se le obiramo in v luft: Janko, Tom, Jean, Mlakar in Reven, in sem že jaz, potem še ostali. Nekateri še dolgo čakajo, saj začne na startu celo snežiti in veter tudi popolnoma ugasne.

Najprej naberem pred startom in potem bolj ven nad polico in tam gre gor do 1500. Precej zunaj, stran od grebena vozim nad Kucljem, do Skreta in do Zmajarske, kjer sem le še okoli 1000. Nebo že zelo pokrito. Do Lijaka nad grebenom, tu pa že vse popolnoma pokrito in se začne borba.

Veliko Lijakarjev je nizkih in curijo, nekaj redkih pa lepo visokih. Kar nekaj časa se borim, da dobim spet dobro dviganje do 1200 in potem se domišljavo zapeljem na Zmajarsko, kamor pridem precej pod robom. Nekaj časa iščem, potem porinem pod Skret in samo še curim, tako da se na koncu moram zapeljati čez Vitovlje no stare ceste, kjer scurim.

Zoranov let

Kmalu dobim štop do Ajdovščine in drugega do Lokavca.

Erzo javi, da je šel čez dolino proti Krasu in scuril pri Velikih Žabljah svojemu nekdanjemu sošolcu na hišni prag.

Erzov let k sošolcu na osmico

Na parkingu v Lokavcu so že Tom, ki je jadral v višavah med Čavnom, Kovkom in dolino.

Tomovo kruzanje

Pa Franci, ki se je vrnil z Lijaka

Revnov let

in Domen, ki se je bolj ali manj zapeljal s starta v dolino med zadnjimi.

Domnov let

Pristaja še Jean kar na fuzbal placu za nami,  ki je tudi lepo obrnil Lijak.

Jeanov let

Erzo naju z Domnom pozove, da ga prideva rešit, kar se na končni lokaciji sprevrže v gostijo svinjskega čipsa, domačih klobas in rujnega Laškega rizlinga.

Vmes Mega javi, da sta s pUnČkO pristala pod Lijakom, kamor ju gre rešit Jean.

Megov let

Komaj se odtrgamo od kraških dobrot, da se na koncu dobimo v Vipavi na zaključno druženje…

Še vizualizacija letenja:

 

 

Igor že včeraj napoveduje Primorsko za danes (primeren JZ, največ napovedane termike,…), vendar priganja za zgodnjo uro, saj bo potem poslabšanje.

Res je že zjutraj LJU in Gorenjska v sončku.

Ob 11h Železniška. Z Erzom počakava Igorja s Faacom, prisedeva in naprej proti Ravbarkomandi, kjer čaka Jean. Še med potjo se ne moremo odločiti med Kovkom, Čavnom in Lijakom. Tik pred zdajci se je prijavil še Uki, ki sedaj divja za nami. Kovk je malo pojačal (6/9 JZ), namesto jutranje šajbe občasno okoli Ajdovščine in Čavna nizke baze. Ker je Samo že odpeljal prvo rundo na Kovk (ti bodo danes res dobili največ, kar se bo v SLO lahko dobilo – kar še ne vedo…), porabljamo dragoceni čas (kar še ne vemo) z raznimi zemeljskimi opravili (trgovina, prehranjevanje,…).

Ko se pri Anji naložimo (še) v sončku k Samu še vedno cincamo med Kovkom in Lijakom (Čaven odpade zaradi možnega (pre)močnega  JZ na startu). Prevlada pohlep: na Lijak (tudi za ceno dodatne ure prevoza tja), od koder bomo odleteli do Anje, po možnosti še na Nanos… V Ajdovščini naložimo še Ukija in smo kakšno uro kasneje res v pripravi na skoraj praznem Lijaku, nad katerim se že nabirajo meglice: ekspresno v luft Jean, Igor, Erzo, jaz, Faaca in Uki.

Jean in Igor izgineta v meglicah nad startom, kamor kar samo vleče gor, jaz za Erzom. Na V robu sva že nižja od grebena, saj se baza spušča. In potem nazaj pod start, okoli katerega že drajsata Faaca in Uki. Cca pol ure se še borimo pod bazo pod startom, v upanju, da se bo kaj dvignila, potem počasi scurimo na pristanek.

Faacov Lijak

Erzov Lijak

Zoranov let

Jean in Igor (ki sta potegnila najdlje ne uspeta pod vse nižjo bazo (že nad vso dolino tu naokoli) priti nazaj na pristanek.

Igorjev let

Jeanov najdaljši

Samo nas ves čas spremlja in čaka, tako da se mu kmalu naložimo s ciljem, da vsaj tolažilno nekaj odletimo še na Kovku (kjer pa bo…). V Ajdovščini še kaže obetavno, ko pridemo na start, pa je tudi rob Kovka že zalit z bazo in na startu je neprijetno hladno. Dolina se sicer rahlo vidi dol skozi meglice in takrat še piha lepo gor.

Jean in Erzo sta takoj pripravljena in izgineta v luft v bazo, Faaca malo za njima. Ostalim trem ni do tega tavanja po megli in se vrnemo s Samom v Ajdovščino po Ukijev avto.

Jean počaka pri Anji,

Jeanov Kovk

Faaca poberemo na pumpi v Vipavi

Faacov Kovk

 

in potem midva z Ukijem pobereva še Erza na travniku pred Vipavo.

Erzova meglena potešitev na Kovku

 

Dobili dosti manj, kot smo pričakovali. Če bi bili uro prej doli, bi še lahko izbirali, takrat ko smo prišli, pa bi morali samo še ekspresno gor na Kovk (le da tega takrat še nismo vedeli 🙂 )…

Danes je na vrsti smučanje/bordanje, ampak vseeno računam na štart s Črnega vrha nad Cerknim – tam sicer obstaja en štart že sredi proge Davča (Ski center Cerkno), ki ga je s speedflyem (?) odletel Delux. Ampak v tej neznosni gneči bi bil ta podvig smrtno nevaren. Zaradi lokalnih navez poznam sicer lokacijo pravega štarta, ki pa še nima točke na OLC-ju, saj kar je od lokalcev ostalo, tudi ne letijo več kaj dosti.

Zasidrana

Od obljubljene termike (napoved je kazala hude stebre in višine do 2k) ni nič. Je že zjutraj kazalo da sicer temu ni tako (sonda, burja na Kovku), čeprav na Lijaku in po Bistrškem je bila zgodba malce lepša. Itak, Lijak is magic. Ob 11h še vedno nobenega vetra, oz če že je, jekakšen meter od zadaj. Za pojetovski stil štarta (skozi drevje) pa so smreke že malo previsoke.

Šuuuu.

Nekaj rund kasneje in ponovni obisk štarta ob 13h predno poteče karta je še vedno isto, tako da se odpraviva na tolažilno Robidnico. Utrujena komaj premagava 50 višinskih metrov, vetrček lepo pihne na gor, v zraku iz leve.

Danes sončno kot včeraj (z meglo v LJU), še močnejša inverzija, pa več prave burje (13/18 Kovk) v Vipavski kot včeraj. Domen je pobudnik že včeraj, Igor z analizo dopoldne potrdi Primorsko (Čaven ali Lijak), Erzo odstopi, Mega za.

Ob 11h pri V Hoferju pobere Domen Igorja in mene in počasi na Vrhniko, kamor pridivja službeno sproščena pUnČkA. Do Unca, kjer se vsi preložimo k Megu in dol. S Samom smo zmenjeni v Lokavcu, saj še vedno verjamemo v Čaven. Vendar na parkingu piha malo močneje kot pred dvema dnevoma (čeprav verjamemo, da je na Modrasovcu dosti manj vetra).

Javimo Samu spremembo cilja in gasa pod Lijak. Samo nas zapelje na štart, kjer je kar precej padalcev (tudi tujcev) in nekaj zmajarjev. Malo za nami prideta še Simon in Ata Štus. Nekaj jih je že v luftu, tudi že višje nad startom.

Hitro postavimo in v luft: Igor, jaz, Mega, Manca in Domen. Potem še Simon in Dušan. V zraku povsem pomladansko. Živahna dviganja.

Hitro sem nad startom in se kmalu zapeljem še mimo Zmajarske do roba pref Skretom, kjer bolj zunaj dobim res sunkovita dviganja skoraj do 1300. Ker mi je naprej preveč živahno (predvidevam, da je vsaj tako, kot tu na robu), pobegnem nazaj z lepo višino proti Lijaku in čez njega do Škabrijela. Tu sem malo pod vrhom in nazaj je bistveno bolj naporno. Nizko pod Lijakom se rešim v močnih dviganjih in potegnem še enkrat malo naprej od Zmajarske, kjer sem spet na lepi višini 1200 (čeprav so drugi naši višje in so videli tudi 1800). Grimšič javi, da je čez dolino porinil vse do IT in pristal pri Mirnu.

Grimšičev let

 

Jaz pa spet nazaj do Danijela in še enkrat do Zmajarske, da sta dopolnjeni dve uri. Potem pa ven do AC in na pristanek.

Zoranov let

Hkrati z mano pristane tudi pUnČkA.

Igor in Mega se borita na Čavnu in se odločita za povratek v bazo (je bilo naprej le preveč vetra).

Megov let

Igorjev let

Ko smo vsi že pospravljeni, Domen še kar drajsa okoli Lijaka (baje vadi vrtenje in pobiranje…), da napolni skoraj tri ure.

Domnov let

Potem pa še zaključno druženje v dobri družbi (brez Erza – razen njegove telefonske prisotnosti, ko nas obtožuje zarote, ker mu nismo povedali, da bodo takšne višine…).

Še vizualizacija letov:

 

 

Bistveno več dobili, kot smo pričakovali na poti dol…

Danes napovedan krasen dan, s šibko burjo in močno inverzijo. Jean že navsezgodaj navija za Kovk (“sicer 2/4 SV, pa saj bo obrnilo na JZ v tem sončku…”). In ker se Igorju ni za dol metati s  Kanina (kamor vleče mene), sva hitro zmenjena za Kovk ali Lijak.

Ob 11h pobere Igor mene, na Železniški naloživa Erza (ki najprej ni hotel, potem pa ga je premamilo druženje…) in na Ravbarkomandi Jeana. Na poti od Razdrtega dol se oglasi še Samo kar sam, da že čaka s kombijem pri Anji. In ker je Kovk tudi že obrnil na J 2/4, se samo naložimo in gor.

Na startu še nekaj drugih, čakajočih na močnejši veter. Prvi gre v zrak Jošt z Enzotom, kar ni spodbuda za akcijo, ker je še vedno premalo vetra. Še Valiča službeno v luft, mi pa še kar čakamo… potem pa zelo počasi postavljamo še ostali. Od naših: Igor, Jean, Erzo in jaz. Ker je malo vetra, pride bolj do izraza termika in dviganja so v glavnem ozka, majhna in sunkovita.

Nad greben komaj da naberem, mimo Hublja se zapeljem le malo naprej in potem zelo nizek nazaj do Podrte. Jean javlja, da je, pri poskusu sledenju Erzu okoli Čavna, scuril v Ajdovščino.

Jeanov let

Tu, nazaj pod Podrto, je večina padalcev, ki drajsajo sem in tja. Kmalu se rešim iz nižin malo pod vrh grebena in se tudi sam pridružim drajsanju, s to razliko, da od večine ostalih tudi kdaj zavrtim. Ob enem takem vrtenju doživim šok, kot še nikoli: pri obratu, ko sem že v zavoju proti hribu, z desne zapelje vame padalec, ki vozi ravno ob pobočju (res, da je imel pobočje na desni, ampak jaz sem tu vrtel ?!…). Popolnoma zategnem levo komando, da me zavrti skoraj na mestu, da se izognem garantiranemu trčenju, njegovo padalo pa me oplazi po štrikih (ali kupoli), da me kar malo strese !! Možakar mi pomaha (ali požuga ?!) in se mirno odpelje dalje… Jaz imam utrip 255, znoj šprica izpod čelade, najprej hočem kar pristati, potem se odpeljem naprej pod start na samo… in ko se malo skuliram, se daleč naokoli množice drajsajočih spet odpeljem proti Hublju.

Tu sem že pomirjen. Naberem nad greben in se odpeljem nazaj. In še pred Podrto ven in na pristanek po slabih 2h.

Zoranov let

Igor pristane nekaj za mano.

Igorjev let

Pri Anji smo mi trijez Jeanom že skupaj, o Erzu pa še nobenega glasu. Ko smo že pri pici, se javi izpod Lijaka – eden redkih danes, ki je prišel okoli Čavna in edini do Lijaka.

Erzov let

Sam si zrihta prevoz na Vrhniko, mi pa tudi kmalu domov…

Še vizualizacija letov

 

Danes napovedan lep, sončen dan, z nekaj burje in inverzijo. Gorenjska pod kar gostim pokrovom, Vipavska pa res v močni burji (11/16 SV Kovk).

Z Jeanom že zgodaj jamrava nad usodo, saj je v takem planiran Čaven preveč tvegan (Lijak je zaprt zaradi razstreljevanja…). Ko ure tečejo, vedno bolj kaže, da ne bomo šli nikamor na resno letenje. Tudi Erzo že odpove. Pa Faaca in Igor ponovno zdražita s Čavnom, jaz pa se zapalim za Nanos, kjer je že od jutra veter 5/8 SV. In je določena ob 12h Železniška.

Pri Faacu poberem njega in Igorja in na Vrhniko po Erza, kamor pridivja še pUnČkA. Jean pobere na Uncu Mega in dol. Med potjo se, demokratično in z  debato, podprto z veliko argumenti, do Razdrtega odločimo za Čaven (danes je prava burja, po pobočjih se močno zliva dol v Vipavsko, z višino pa vedno manj SV vetra – in to bo bolj primerno za Čaven, kot Nanos V…).

V Lokavcu k Samu, ki nas s pomočjo verig v zadnjem vzponu pripelje po zaledeneli cesti nad start.

Na startu pa sonček in skoraj pomlad. Piha malo SV, skoraj premalo. Takoj postavimo proti SV in v luft: Erzo, jaz, Jean, Igor, Faaca, pUnČkA in Mega.

Najprej drajsamo na SV pobočju okoli starta (nekateri bolj, drugi manj uspešno). Sam že začenjam curiti, ko le najdem lepo dviganje, ki me spet pripelje nad start. Le Erza vidim, da je že za robom proti Kuclju, ostali so še tu, okoli starta. Pa se zapeljem okoli V raza nad Polico v vedno bolj rukajočem (SV se zliva čez rob). Vendar kar nekako držim višino. Pa vidim Erza kako vrti precej zunaj, stran od pobočja proti Kuclju. In naredim napako dneva: namesto, da bi raje rinil naprej ob pobočju, se zapeljem ven (bo dviganje in bolj mirno…), kjer ne najdem nobenega dviganja. Vidim tudi pUnČkO in Faaca, kako se pod Polico obračata ven in nazaj proti Lokavcu. In se še jaz (že prenizek za naprej proti Kuclju ?)  obrnem v vedno močnejši SV veter, ki konkretno zaustavlja. Je kar živahno in počasno v ta veter.

Faaca veter preveč zaustavlja, tako da pristane na travnikih nad Lokavcem.

Faacov let

Midva s pUnČkO  (z nekaj vmesnimi rukerji gor, ki jih ne znam izkoristiti) le pririneva do Lokavca.

Zoranov let

Ostali pa so izginili proti Lijaku. Pospraviva in do LCja, kjer že čaka Faaca. Na pico na letališče, saj od ostalih nobenega glasu.

Končno se javi Mega, ki je obrnil Lijak in prišel nazaj do Lokavca.

Megov let

Nekaj zatem javi Erzo, da je pristal (po štrikanju med Lijakom, Danijelom in Čavnom) pred Lijakom, ki je že od 13.30 ure spet odprt…

Erzov let

Malo za njim tam zraven pristane še Igor.

Igorjev let

Gremo po njiju in medtem pristane/scuri tudi Jean v pobočjih Čavna nad Ravnami in Črničami,

Jeanov let

kamor ga gremo pobrati.

Še vizualizacija


Se mi zdi, da smo dobili več, kot smo pričakovali.

Danes v Istri sonce. In ker tudi vetra ni preveč, na poti v LJU ovinek na Srbane, kjer piha JZ 3-8 od Novigrada sem. Danes sem tu vsaj četrtič na ogledih (doslej je bilo vedno premočno, če je že smer bila prava). Danes je sicer malo z desne, vendar bo šlo.

Postavim Rooka, ga v prvo namestim v zidek, v drugo podrem, ker mi uide naprej in v tretjo lepo stabiliziram in stopim v zrak.

 

Sem upal, da bo malo za jadrat, pa se le v širokem loku odpeljem do glavne ceste.

Vendar sem vesel kot radio, saj sem si ga res že dolgo želel, danes je pa kar mimogrede (dobesedno) ratal…

Še en sluzast dan s SV in ves v meglah od spodaj do gor in okoli 0. In ker imam samo dopoldan čas, nekam v bližnjo okolico. In se spomnim na Pojetovega Suškota.

Tu sem enkrat že bil, pa je pošteno pihalo dol, da o vasici v dolini ne govorim. Ko sva kasneje govorila z Erzom (ki je bil tudi že na ogledih), me je potolažil, da itak lahko pristanem na travnikih pred krizo.

In grem z robo po rahlo poledeneli travi najprej nad mrežasto ograjo pašnika za konje. Pa vidim, da domačin (ki je ravnokar prišel domov) pogleduje k meni (torej ni pametno prejahati ograjo) in grem nazaj dol po navodila. Možakar pove, da je eden že bil nekoč tukaj (Pojč 🙂 ) in da moram skozi stajo na pašnik. Poslušam navodila in na vrh.

Še prejle je pihalo z desne, zdajle lepo gor (2-4). Postavim po rahlo spolzki travi. Ko lepo pihne, potegnem in v luft tik nad mrežo. Še kar drži, ampak tudi približno me ne mika nad strehe in drote v vasi spodaj. Ker vidim desno spodaj v dolinici čez bore majhen travniček, se usmerim tja in z malo slalomiranja pristanem (je res kar majhen).

Zoranov let

Pospravim in peš naokoli po cesti (nobenega avta mimo) gor po LCja.

Še en slab dan. Meglen, sluzast, na Kovku 25/32 m/s  SV. Ponekod rosi. Malo dražim Jeana, pa pravi, da ima premočnega vetra od včeraj zadosti.

In grem sam spet proti Ribnici, kjer sem že pohajal, saj je niže napovedanega manj vetra in megle. Pri Žlebiču najprej gor skozi Zapotok na start Zapotok. Piha močno z leve (nazadnje pre-močno z desne) in rosi.

Na vrh na Sinovico, ki je v totalni megli. Grem sicer na start, pa vidim le travnik cca 10m pred seboj; piha pa V idealno gor kakšnih 5m (hladnoooo).

Dol in na Sela nasproti, saj je tam travnato (položno) pobočje tudi na V. Z robo kar po kolovozu na vrh. Erzo je tu odletel v desno, jaz pa postavim v levo.

Piha z V lepo gor po res položnem travniku. Malo hrbtno dvigujem v idealnem vetru. Nekajkrat poskusim poriniti naprej, pa komaj porivam proti vetru po travniku, dvigniti pa me noče. Potem pa mi enkrat le rata in se zapeljem tik nad tlemi do preloma in na levo v kotanjico pred glavno cesto.

Zoranov let

Pospravim in v rosenju do LCja. Tu piha bolj JV, zato še enkrat čez na Zapotok, kjer pa je nespremenjeno močan V z leve.

Še pod Zamostec, kjer je že spodaj močan V z rosenjem, tako, da predvidevam, da bo tudi na vrhu preveč vetra – z leve.

Kljub prazniku imam dopoldan zemeljske obveznosti. Ko se okoli 13.ure sprostim, so tisti, ki so kam šli, že šli (vsaj jaz tako mislim) in se odločim vsaj za tolažilni skokec s kakšne nove krtine.

Ker piha SV, se mi tale lokacija zdi ravno pravšnja (čeprav krtina ni nova in sem sedaj že četrtič tukaj). Prej sem bil mimogrede ob obisku okoliških lokacij, danes sem samo za tole tukaj. In moram odleteti. Čeprav piha pravokotno z desne na pobočje (in na momente kar močno).

Postavim pravokotno na cesto in platojček pod njo. Namestim zidek in čakam, da bi se smer vsaj malo popravila po hribu gor. Pa se ne.

In hrbtno dvignem in potisnem poševno po pobočju in najprej sploh ne morem v luft, potem me le vzame. V luftu me samo zanaša ob pobočju dol in sploh ne morem proti vetru (veter kar močno obliva pobočje z desne). Ves sem nizek in na dnu travnika samo stopim dol, ker ni šans, da bi preletel drevesno mejo v dolinico spodaj (kjer je seveda pristal Erzo).

Zoranov let

Med pospravljanjem pride mlada sprehajalka povedati, da sem ji polepšal dan, ker padalca tu še ni videla.

Ko pospravim in se odpravim gor, vidim na desni (od zgoraj dol grede levo) odprto pobočje v travnato dolino spodaj, ki bi mi prinesla nekaj sto dodatnih m in tudi nekaj lepe dodatne višine (nižine). Jaz pa rinil v močan veter z desne, namesto, da bi se z njim odpeljal v dolino!! Koliko izkušenj mi še manjka (pa tudi malo več vida…) !!

Ampak odletel sem pa le, čeprav je pihalo podobno in močneje, kot prejšnjič po Troščinah. Zadnjič po Dobjah pa je pihalo popolnoma od zadaj in nisem uspel odleteti (kot je bilo poročano)…