Erzo že včeraj pozno ponoči pošilja SMSje o današnjih pričakovanih presežnikih na Lijaku (se bo letelo na Buzet čez Kras…). Sam si že zagotovi sedež pri Jasni.

Zjutraj že navsezgodaj letijo SMSji naprej, saj je treba iti čimprej. Še Kolar in Štus se pojavita po dolgem času in ob srečanju na Uncu pobereta še Jeana. Mega se priključi Erzu pri Jasni, Sašo in mene pa pobere ob 10.30 pred mojim Hoferjem Igor. In vsi odgasiramo dol.

Mimo Vipave, kjer na Kovku piha 14/18 burje, ki kar noče ugasniti (čeprav bi po napovedi morala burja že od 10h upadati).

Na pristanku se dobimo in s Hermanom gor v naraščajočo padalsko gnečo (danes bo večina ParaSLO tukaj).

Kar nekaj časa taktiziramo in čakamo (tudi, da bi burja upadla, pa postaja na Kovku ne popusti). Končno prvi le zajadrajo in poberejo. Potem pa panika in v luft.

Takoj po startu na V rob in z lepim dviganjem naberem do 1300. Dogajanje je kar pomladansko. Potem pa naprej do Zmajarske, kjer popravim in se v dviganjih odpeljem naprej do Kuclja, kjer poberem do 1400. Od Skreta naprej je bilo še bolj razgibano in kar splakuje čez greben nad dolino (SZ ?). Zaradi lepe višine se domišljavo odpeljem naprej, pa me hitro splakne na višino roba in na Polici pri Modrasovcu sem že pod robom. Potem se na Polici začnem boriti za preživetje in namesto, da bi obrnil, rinem naprej do roba, saj pričakujem SV, ki mi bo spet pomagal gor. Pa me samo še odplakne dol v Lokavec na moj standardni pristanek.

Tudi Saša je že pristala in jo Igor spodbuja, naj gre še enkrat gor.

Kolar R. je tudi že na pristanku.

Sam izkoristim obilico časa, ki ga bom še imel in si podaljšam komande (kar smo zadnjič na Buzetu ugotovili, da je treba narediti…).

Potem s štopom v Ajdovščino, kjer najprej zmrzujem pred nabito polno slaščičarno in se potem podhlajen prestavim v Pivnico. Saša medtem odleti še drugič.

Pristane Mega.

Pa Erzo, ki se spet javi s Sabotinskega polja.

Erzov Komentar leta:Najlaže je letet na zihr: najprej sem še cincal, kdaj obrnem po Sabotinu, potem sploh nisem in curaža mi je bila nekje pri Dobrovem zagotovljena. Potem dost nizka pobiranja in zadovoljstvo je toliko večje.
/ali veste, da je Solkansko polje ob Soči višje kot uradni pristanek pod Lijakom?/ [11.2.2018 22:29]

In počasi so vsi na tleh.

Med zadnjimi Igor.

Še vizualizacija naših letov

Ko prideta Igor in Saša po mene, podaljšamo v AvioPub, kjer si priborimo prostor še za ostale, da se potem še kar nekaj časa naslajamo nad užitki današnjega letenja (in seveda nad hrano in pijačo).

Zjutraj Erzo začne priganjati (in na palec=ARSO predlaga Buzet). Z Igorjem potem zadevo preštudirava in sva si enotna, da je to edino realno upanje (na Lijaku bo po vseh napovedih dež dokaj hitro…).

Igor v LCja pri mojem Hoferju, ob 10.30 midva k Erzu na Železniški in okoli 11h vsi trije k Megu na Uncu. In gasa dol. Rabič med potjo odsvetuje (v Buzetu že vse ¾ pokrito), mi pa vztrajamo.

In na startu lepo piha in celo sonček sije (čeprav okoli vse pokrito). Takoj v luft: Erzo, Zoran, Mega in Igor.

Vztrajam pred startom in počasi nabiram skupaj z Megom in pririnem skoraj do 1000. Igor in Erzo nekje nizko pri grebenu. Mega se odpelje pod bazo ven nad dolino, jaz pa proti Raspadalici. Hitro zgubljam in z dvema popravkoma tik nad grebenom pririnem v popolni črnini do Raspadalice. Samo obrnem in v počasni curaži nazaj do pod Zavoj.

Tu se le spajsam nad greben, in še na Z konec grebena nad Perce, kjer jadrata Erzo (ki je bil še malo prej v višavah čez 1200) in Igor.

Mega toplanda in reši logistiko.

Erzo v curaži pod grebenom malo naprej od železniške postaje Buzet in ven čez glavno cesto desno od Buzeta na pristanek.

Erzov Komentar leta:Kakšen timing! In ker sem zmeraj bolj pozabljiv, pozabljiv, pozabljiv, želim si pa zmeraj bolj leteti, leteti, leteti, pozabim bundo. Tako se na štartu zmislimo zimsko underwear kolekcijo, ki zgleda tako, da je ena vreča za padalo na hrbtu in ena na prsih pod zgornjim edinim reklcom (glej sliko). Sicer pa gremo na neko napoved sončne luknje v Istri. Potem je sončno v Kozini in pa zabasano proti Buzetu, po telefonu pa nas potolaži še Rabič, da zapira in ne bo nič. Vztrajamo v nameri, na startu zaprto, toda ko vzletimo se nebo razpre! Vse črno levo in desno, po sredini pa plavina, ki naredi dve bazi. Sčasoma se zapre nazaj in ob pristajanju začenja dež. In zdaj, ko se peljemo skoz Kubed ščije. [9.2.2018 14:23]

Igor je nižji in pristaja v blatu malo pred Buzetom.

Sam pa tudi potegnem dokler gre. In gre do glavne ceste pri krožišču pod Hribom.

V kapljanju pospravimo in že je Mega z Igorjem pri naju z Erzom.

Ko pridemo čez mejo, proti Kubedu že na polno vliva. V Aviopubu pa še zaključno druženje ob jedači in pijači…

Vizualizacija naših današnjih letov:

 

 

Zjutraj zemeljske obveznosti, zato se prijavim Erzu, ne da bi sploh vedel, kakšna je situacija na terenu (ampak od jutri naprej bo sigurno slabše…). Igor ne more.

Na Vrhniki ob 11.15: Dragan Vidic in jaz k Erzu in smer Lijak. Mega tudi ne more, Jean pa je zadnje dni sploh brez prave motivacije.  V Vipavski šajba ob močnem S na Kovku (napovedana je bila sicer že pooblačitev). S Hermanom (le 4 klienti) na start, kjer piha lepo gor. Se pa že pokriva s kopreno. Takoj postavimo (blata manj, kot sem pričakoval) in v luft: Zoran, Erzo in Dragan.

V kotanji pri Oknu takoj naberem nad greben in potem naprej po ozkih in šibkih balončkih do Zastave, kjer sem (smo) že krepko pod grebenom. Nazaj na V rob, tu spet naberem in za Erzom na Danijela. Malo pobereva, potem pa Erzo naprej proti Škabrijelu, jaz pa nazaj pod Lijak. Pa lepo drži in hitro spet naberem nad greben.

Dragan prihaja od Zmajarske,  jaz pa še enkrat do Zastave in nazaj na start in še drugič na Danijela, ko se Dragan s Škabrijela mimo Danijela odpravlja proti pristanku.

Draganov Komentar leta:Zelo klavrna napoved s precejšnjo pokritostjo, vendar sem se zaradi abstinenčne krize odločil poskusiti. Ko pridemo na pristanek, je nebo čisto kot solza in si že obetamo res dobro letenje, na štartu pa se je že privlekla koprena, ki se je gostila in na koncu pokrila vse. Letenje na šibkih balončkih, pobiranje vsega možnega in na koncu smo presegli uro letenja, kar je bila naša skrita želja. Vsekakor zadovoljen, pa tudi letenje je bilo zelo mirno![6.2.2018 19:34]

Obrnem in še enkrat pod Lijak in na pristanek.

Erzo sporoči, da je na Solkanskem polju čez krivično mejo. Pospraviva in po njega. Potem pa še v 777 in na zaključno prehranjevanje v Ajdovšno.

 

Še vizualizacija letov

 

 

Zjutraj je v naravi slabše, kot je bilo napovedano (je pa zatišje po obilici sneženja). Erzo zjutraj lobira za Primorsko, pa se mi ne zdi obetavna (kasneje se izkaže, da je bila več kot odlična…) in se raje odločim(va) za nekaj hoje v novozapadli sneg v višavah. Zvoh je globoko pod oblačnostjo in nad dolinsko meglo in občasno na Krvavec tudi posije sonce.

Na poti pod Jenkovo pa je megla vse gostejša in pod Grajcem sega čisto do tal. Z gondolo gor (iz baze šele na polovici višine), pa s šestsedo na vrh Krvavca in po idealno steptanem snegu smučišča (ratrak) na vrh Zvoha z lahko opremo. Že na poti gor se vrh občasno zavije v meglo, ki prihaja iz kamniške smeri. Vetra skoraj nič, občasno pihne rahlo od zadaj. Najprej ogled Z starta, kjer pa se po dveh, na videz dobrih korakih, udreš v sneg do riti (in potem s težavo spraviš ven…). Se pa vidi lepo v osončeno Kokro, medtem ko je proti Ambrožu vse zabasano, Grajc pa že globoko v bazi (še vedno do tal??).

Zato se vrneva na smučišče. Alenka mi pomaga postaviti padalo. Rahlo sneži iz megle. Ko se meglice odprejo proti Plaži, zalaufam, pa mi M24 (čeprav lepo nad mano) sploh nič ne prime (veter rahlo v hrbet) in ko se še spotaknem na snežnem kuclju, samo še zaružim po snegu.

Ko razpleteva štrikce, postaviva v drugo kar tam (sva že skoraj pod vršnimi meglicami, vendar pa sedaj že resno sneži).

Potegnem v drugo in laufam po smučišču kar nekaj časa, preden se končno odlepim (sedaj se na srečo ne spotaknem 🙂 ). Čez smučišča v smeri Možjance po slemenu nad Kokro (Štefanja, kot potencialni pristanek, je že skrita pod spodnjimi oblaki) .

Čeprav najprej verjamem, da bom prišel do Preddvora, se oblaki popolnoma zgostijo na koncu Kokre pred Preddvorom, zato obrnem nazaj s 50km dolinca in se zapeljem do zasneženih travnikov ob glavni cesti pod Javorovim vrhom.

Po štopu, nekaj hoje in drugem štopu, izstopim pod Jenkovo, ravno ko iz baze (ki je sedaj nekje na sredi Grajca) pripelje Pojetov Jože, ki pristane tik ob Jenkovi.

 

Z Jožetom malo pokramljava (z Albertom sta prišla kakšno 1 uro za nama in tudi njima je bila baza tu spodaj še do tal… in ko je odletel z Zvoha, ni vedel, da se je baza tu spodaj že dvignila od tal…) in počakava da pride Alenka z busom. Dostaviva Jožeta do Albertovega avta (Albert na koncu ni odletel), potem pa se ob prehranjevanju še malo podružimo pod Jenkovo .