Ko smo spet v SLO, Erzo že sprašuje, kam bi še šli. Simon je šel po sina v šolo pod Lijak in z Dušanom računata še na Lijak in seveda mi ne moremo kar končati. In ker je Socerb na poti in so malo prej nekateri tam pristajali po uri in več jadranja, zavijemo tja še mi.

Na prazen start pripešačimo, ko je sonce že nizko (16.15) in piha že skoraj nula in precej z desne. Dule se je javil za šoferja, tako da ni skrbi z logistiko.

Takoj postavimo in v luft s  startom naprej Erzo, Mega rikverc komaj spelje in jaz tudi naprej.

V bistvu se samo zapeljemo v desno pod starim startom do Glinščice (kdo rine najdlje se ve) in v loku nazaj na pristanek, kjer imajo Italijani zaključne debate po uspešnem letenju (ki smo ga mi zamudili).

Seveda je tu tudi nono Tulio, pa Sandro,…

Danes pa spet močnejši SV (burja na Primorskem) in ker ne najdem(o) nič drugega, seveda na Lijak (imam sicer idejo za Dobrovlje, pa ne upam forsirat -> ampak zvečer se pokaže, da so tam tudi jadrali in bi bilo bolje, da šel tja, kot na Lijak n-tič) .

Z Jeanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Danes na start s kombi-Alešem. Prva runda že v zraku, kar lepo nad startom. Mi postavimo takoj in v kar močnih sunkih v zrak Jean, Mega in jaz. Pri dvigu te je kar butnilo od spredaj in zaustavilo (vse tri, prva dva sta še celo nekajkrat morala ponoviti dviganje), potem pa nas je termika kar odliftala v višave.

V levo ob grebenu samo šlo gor čisto pomladansko. Ozki in močni stebri in takoj sem na 1000. Pred V robom  vrtiva z Megom, ki se zapelje naprej proti Vojašnici, pa ga kar potunka in pride nazaj, jaz pa sploh ne poskušam. Prvič se odločim raje na Z, kot V.

S 1000 na Danijela, do katerega me spusti na 650, pa najdem spet močno dviganje do 900 (spet vrtiva skupaj z Megom) in naprej na Škabrijela. Pred pobočjem ne najdem nič, za robom, kamor zapelje Jean, tudi nič, zato tesno nad drevesi nazaj, medtem ko Jean nadaljuje za vogalom in scuri v Grgar.

Sam se matram nad Kromberkom in si celo domišljam, da bom pobral, pa scurim po 15min borbe v dolino ob padalsko cesto.

S štopom na pristanek utapljat žalost ob radlerju.

Jean dobi od zadaj štop gor za drugo rundo. Mega pa se ves ta čas kar vozi in vozi in pristane, ko je flaša od radlerja že dolgo prazna.

Jean pa malo za njim…

Še vizualizacija:

P2446 Socerb3 2019-02-14 13-43-08

Danes še vedno ta SZ, ki pa že dopoldne obrne na SV in višje na močnejši S. Ampak sonček pa bo. In ker me na Lijak tudi približno ne mika tretji dan zapored (pa itak je močna LJU inverzija do 1300), gruntam kam.

Mika me Socerb (računam na kombinacijo z Manco…), ali Poljane, torej na Obalo, pa še za tja nisem preveč prepričan. Milan sicer gre po letalnih opravkih v Železnike (pa ne zaradi leta/serije) in bi bilo danes ravno prav za kakšen projekt tam v okolici. Pa je že na poti in me skensla, saj ve da projekti pomenijo ves dan.

Tako sem nekako na pol odločen za Socerb, ampak ne dobim nobene druge žrtve. Pa pokliče Nevidni, kam gremo in sva zmenjena za Socerb… Mega je najprej tudi za in ko sem že na poti, se mu kombinacija sesuje, Kraševci so od včeraj potešeni in ne verjamejo, da ima danes smisel na Socerb. Manca pa ima tudi druge plane in tako se peljem še naprej sam dol do Kastelca in potem še dol do Doline, kjer že čaka Nevidni. Naloži se v LCja in nazaj gor na start.

Na startu piha lepo gor Z, JZ od morja, žal malček prešibko, vendar takoj postaviva. Nekdo starta na starem startu in kar vzdržuje višino malo pod grebenom. Takoj potegnem in na desno ob pobočje proti staremu startu. Pred njim še malo naberem, ko visok oblak pokrije sonce.

In zacuri domačin in zacurim še jaz in potem v curjenju in borbi do pristanka.

Nevidni pa na štartu še kar čaka, da spet posije sonček. Na pristanku trije starejši lokalci/penzionisti (moja klasa…), ki bodo naložili scurjenega domačina, za mene ni prostora.

Takrat Nevidni v luft in pobere malo nad greben in kar drajsa sem in tja okoli starega starta… in kar drajsa…

P2447 Socerb3 2019-02-14 15-19-54

Oni trije naložijo scurjenca v avto in jih zapeče vest in najdejo prostor še zame. Najstarejši med njimi je kdo drug kot Tulio in potem se vsi lepo predstavimo in se izkaže, da so tudi preostali trije padalci.

Ko pridemo spet na start, Nevidni rata popolnoma neviden in po postaji zvem, da je v curaži proti pristanku (je šel preveč proti gradu Socerb in prišel pod greben in nazaj grede… curaža). Oni počasi postavljajo, jaz postavim in v luft.

Spet desno, tam naberem nekaj nad greben in drajsam varno sem in tja med starim in novim startom. Nevidni me sicer spodbuja, naj kar jadram, ampak jaz ga poznam, da se mu gotovo mudi, zdaj ko je na tleh, zato se odpeljem čez nov start proti gradu, da bom zacuril (in naredil km, kolikor se bo dalo). In res pridem pod greben in pred gradom že nižji od vasi in obrnem in samo še curim do pod stari start. Zapeljem ven že ves nizek okoli 250, pa nad krtino nad Dolino malo piskne in zavrtim in vrtim in vrtim in vrtim (približno na isti višini). In še vrtim.

In se po ¾ ure zapeljem na pristanek.

Nevidni me zapelje kar reinfuzo gor, ker se mu pa že res mudi in na vrhu v miru pospravim robo in v LJU.

V bistvi sem dobil več, kot sem pričakoval.

Podobno kot včeraj s SZ,S, z nekaj manj napovedane termike in vetra in malce slabšim gradientom. Vendar kaj drugega kot Lijak ne vidimo (sam bi sicer za spremembo šel uživat/drajsat na Socerb, pa drugih to preveč ne zanima…).

Milana poberem na Železniški (ob kibiciranju Erza, ki se je po dolgi odsotnosti le vrnil – v službo), Jeana na Uncu, Mega pa je do zadnjega upal, da se bo priključil, pa na koncu odpovedal.

S Hermanom v drugi rundi gor (ker je na Kovku že J, večina sopotnikov razmišlja, da je pa danes v planu Kurirček). Prva runda je že večinoma v luftu in že lepo visoko. Mi takoj postavimo in v luft: Jean, Zoran in Milan.

Takoj poberemo in proti Zmajarski. Kljub napovedanim podobnim pogojem, mi je danes bistveno drugače/slabše: razen nad Lijakom, kjer so krasna dviganja, naprej bolj razbito, nižje višine in predvsem je bistveno bolj čutiti SZ (čeprav je šibkejši kot včeraj). Ob grebenu kar zliva čez, mešanje s termiko iz doline (kjer lepo polaga dime od JZ) pa da precej dodatnega razmetavanja. Rinem le za ovinek Skreta do naslednjega raza, potem pa nazaj, saj se mi zdi, da bi bilo nadaljevanje enosmerno (Jean se odpelje naprej).

Z Milanom večinoma skupaj vrtiva in pobirava. Nazaj na Lijak in čez Danijel na Škabrijel, kjer pa me zelo zaustavlja (SZ ali JZ ?) in predvsem zgubljam. Na Škabrijelu ne najdem nobenega poštenega dviganja in nizek obrnem, tako da sem na Danijelu že kritično nizek. Pa le nekaj najdem in se spajsam nad vrh in na Lijak, kjer pa spet lepo nad greben do 1000. Spet z Milanom blizu skupaj do Zmajarske in za rob, kot prej in nazaj.

Ko v drugo peljem z Lijaka na Danijela, sem zelo nizek pod vrhom (Danijela), pa najdem dviganje, ki me odlifta na 1000, tako da porinem naprej skoraj do Škabrijela in nazaj na pristanek.

Milanu ne uspe čisto nazaj, zato ga poberem pri pumpi in domov…

Jean pa je odpeljal Kurirčka in potegnil do Šembij …

Že včeraj z Manco ob neuspešnem obiskovanju koprskih startov ugotavljava, da bo danes po napovedi (S, SZ, z višino bo naraščal) najverjetneje Lijak (premlevava Parapente in Aladina in…).

In res zjutraj dejanski podatki pokažejo, da je to najbolj smiselna izbira (pa še res lep gradient). Mega je za, Milan ne verjame, Jean pa je na meji. Tako na Uncu sam presedem k Megu in do Ajdovščine in nazaj do Anje (za logistiko, če bomo do sem prileteli…), kamor pride še Manca iz toplih krajev. Naloživa se k njej in pod Lijak. Vmes se oglasi tudi Milan, da prihaja z Duletom, pa še Jean se bo priključil.

S Hermanom gor in takoj začnemo postavljati. Tudi Nevidni se nam je priključil v kombiju. V luft Zoran, Manca in Mega in potem z naslednjo Hermanovo skupino še zamudniki Jean, Milan in Dule .

V zraku pomladansko, saj gradient dela svoje kljub rahli kopreni. Do Zmajarske, kjer naberem čez 1500 in bolj zunaj na Čaven. Više je čutiti SZ, čeprav ne tako, kot ga napeto (vsi) pričakujem(o). Najprej že skoraj obrnem na Čavnu, pa me dohiti Mega in vrtiva in pobirava skupaj in greva naprej do Modrasovca. Mega odsvetuje naprej, zato nazaj jadram ves čas lepo visoko med 1300 in 1600. Sam vozim tudi bolj stran od grebena, saj lepo drži. Pri Vojašnici se ločiva, saj Mega nabere čez 2000 in se odpelje nazaj proti Lokvam.

Sam pa standarno z lepo višino čez start na Danijela in do Škabrijela. Tu končno prvič sam najdem res lepo dviganje, tako da brez skrbi pridem spet nazaj nad start in v drugo rundo proti Zmajarski.

Manca je po urci uživanja pristala in odšla spet v tople kraje. Pa tudi Dule je že na tleh.

Drugo rundo se mimo Skreta peljem precej niže (okoli 1000) in obrnem nekaj pred Kucljem.

Ko sem že spet na Lijaku, Mega sporoči, da pristaja (ga že pošteno zebe).

Nekaj za njim pristane tudi Jean.

Sam pa se zapeljem še enkrat do Škabrijela in se na koncu s 600m zaletavam v Z (bolj kot v SZ, ki je više), dokler se mi še zdi, da bom brez težav prišel nazaj. Obrnem in se mimo Danijela zapeljem na pristanek.

Malo za mano pristane še Milan.

Mega s Cimermanovo pomočjo reši svoj avto pri Anji in nas počaka v vipavski Fami, kjer se mu pridružimo še ostali štirje na zaključno druženje. Zelo zadovoljni kar vsi po vrsti!

Še vizualizacija naših letov