Ker so me včeraj spravili na obrate za dopolniti 200h, moram danes seveda nabrati še razliko. Napoved podobna kot včeraj (z vedno manj SV v teku dneva), LJU sondaža pa skoraj enaka (med 500 in 1200 lepo položeno). Torej Lijak, ki bo najbolj ziher za moj plan (Mega se odloči za prelepe razglede s Čele gore in to me v bistvu bolj mika, ampak ure so pa le ure… – pa še preveč SV je na Slivnici zjutraj).

Ob 11h na Železniški Dule in Mojca pobereta Suša in Tilna Ceglarja, Milan pa Štusa in mene. In gasa dol. Rezerviram Aleša za prevoz, da nas počaka na pristanku in gor.

Na startu le nekaj prepričanih, da bo danes OK. Počasi postavimo in čakamo, čakamo, saj ni nobenega pravega vetra. Inverzija spodaj se vidi bolj kot včeraj. Prvi potegnejo in bolj ali manj hitro odcurijo na pristanek.

Potegne Mojca in odcuri na pristanek.

Potegne Štusejev Dušan, malo zavjuga in scuri na pristanek.

Po slabi uri čakanja od prihoda je tudi meni dovolj in potegnem, Milan pa malo za mano. Na V robu najdem neke hlape, na katerih vztrajam kar nekaj časa (cca 20min).

Medtem Milan odpelje čez mene na pristanek.

Tule bi moral biti Milanov prvi let, pa tracka ni… 😉

Ko tudi na hlapih ne morem več ohranjati višine (nižine), se odpeljem na pristanek, kjer Milan panično hoče moj telefon, saj je svoj kokpit s telefonom vred pozabil na startu.

O incidentu obvesti Duleta, ki še vedno na štaru čaka na boljše čase. Ko pospravimo, mu ga Dule pripelje dol.

Ker torej Milan danes še nima tracka in je v igri prekinitev svetovnega prvenstva v zaporednih dnevih letenja, moramo iti še enkrat gor. Jaz nafehtam pri Duletu Kraljico, saj upam, da se bom z njo obdržal v zraku do napolnjene 200tke.

Še enkrat nas Aleš potegne na start (saj bo tudi Dušan še enkrat) in postavimo. Piha morda še za spoznanje bolje kot prej. Milan takoj v luft s ciljem, da poleg registriranega leta serije prehiti še Duleta.

Meni pomaga Dušan, da se pripravim in ko potegnem, dobim Kraljico lepo gor (čeprav mi jo obrača v levo – logično, saj je vleklo bolj od V… ja pa ja de,…) in sem v zraku. In me še kar močno vleče v levo v stene. Pošteno moram potegniti levo bremzo, da nekako držim smer in ugotovim, da je komanda na levi strani zgoraj pošteno zafecljana z D-linijo zaradi slame med štriki. Malo poskušam, pa na enostaven način ne morem spraviti vejic ven. Čeprav mi takoj pod startom celo malo popiska, v bistvu podaljšam curažo le z enim malo daljšim zavojem v desno in se odpeljem (s težavo) na pristanek.

Duušan pristane malo za mano.

Milan pa nateguje km na Danijel, da potem scuri na poti nazaj proti pristanku.

In tako še nisem nabral 200 ur v letu 2019…

Danes smo soglasni za Lijak (močan SV, burja, slaba inverzija na 500 in druga zgoraj na 1200, sicer šajba).

Na Vrhniki se prvi naložijo Dragan, Turčin, Pirš in Planinšek z mislijo na morebitni Čaven (v katerega pa danes sam ne verjamem preveč; tudi Erzu se zdi tja tvegano…), v drugem pri Suši pa sva še z Duletom; na Uncu poberemo še Mega in dol. Erzo je prisedel SlimTomu.

Med potjo rezerviramo prevoz pri Alešu in na pristanku ga malo počakamo. Pride tudi prvi avto, ki si je premislil glede Čavna.

Na startu gneča, kot je bilo za pričakovati. Malo se pozdravljamo potem pa nas gre kar nekaj iz naše jate na področje novega starta. Tudi Kraševci so že tukaj. Startam malo za Erzom, za mano Planinšek.

V luftu mi je sprva precej dinamično (pomladansko), tudi ko naberem nad greben. Do Zmajarske s popravki, pa okoli Skreta še do naslednjega raza (mojega čavenskega od četrtka…) dokaj nizko, pa spet brez problemov z vmesnimi popravki. 

Obrnem z Erzom in nazaj do Lijaka, kjer se Erzo odpelje kar naprej, jaz pa malo popravim najprej na Lijaku, potem pa še dosti več na Danijelu. Tako pridem visok na Škabrijel, le malo naberem in nazaj na Lijak, medtem ko Erzo ves nizek že išče pristanke.

Takrat enkrat pristane tudi Dule.

Suša pa trenira helikopterje v okolici Lijaka.

Še enkrat, zdaj nizek z Lijaka, pod grebenom do Zmajarske. Z lepim popravkom okoli vogala še enkrat na drugi, vzhodni Čavnov raz in nazaj.

Že po prvem povratku na Lijak sem začel paziti na čas, da bom nabral čim več in se čimbolj približal meji letošnjih 200h.

Do Lijaka lepo nad grebenom, tu še naberem in direktno mimo Danijela, Škabrijela in Nove Gorice čez Gorico do Soče.

Mega takrat pristane na uradnem.

Pošljem  svojo lokacijo. Tudi vsi drugi so že na tleh.

Še nekaj vizualizacij

Še predno pospravim, je Primož že pri meni z avtom. Na pristanek pod Lijak, pobereva Mega in Duleta in gasa proti domu…

Danes napovedan spet dober sončen dan najprej z burjo v Vipavski, potem  JZ spodaj in (precej) SZ zgoraj. Inverzija na cca 600m, više gradient odličen, na Čavnu naj bi SV okoli 13h obrnil v JZ. Ko se z Erzom slišiva skoraj v en glas rečeva: Čaven (rezerva Lijak, Kovka pa imamo itak po zadnjih dneh dovolj, pa še vprašanje je, kdaj bo termika prevagala).

Pri Vidmarju rezerviram kombi za Čaven, Erzo razpiše Vrhniko ob 10.40. Na Železniški k Erzu še Vidic, Milan in jaz in gasa. Uki počaka Kastnerja in z njim na Unc, kjer naložita k Megu in Kočevarjevemu Martinu.

Pri Anji nas že čaka Jože s kombijem, zraven pa še Jasna s Klemnom. Med potjo smo napolnili Jožetov kombi še za drugo rundo. Iz našega drugega avta pride v prvo rundo kombija le Uki, Mega pa prepusti mesto Jasni in Klemnu – in gasa na Čaven.

Na startu krasen sonček in vse kristalno jasno, piha pa že močno z desne Z (v resnici je to najverjetneje zlivanje tistega SZ od zgoraj). Erzo pove drugi grupi, kakšna je situacija in zato se odločijo raje za na Kovk.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Jasna, Zoran, Milan, Dragan, Klemen in Uki.

V desno se nad polico najprej komaj kaj naprej guncajoče prebijam za Jasno (instrument mi pokaže tudi manj kot 10), potem me le začne dvigovati. Erzo spredaj že vrti višje; nekaj pred Hubljem zavrtiva še midva z Jasno. Po dveh obratih sem že na 1500, s tem, da SZ močno piha čez in odnaša nazaj (sploh Erza, ki je še višje je že odneslo za naju). Spomnim se na sliko napovedi vedno močnejšega SZ z višino in potisnem naprej proti vrhu Čavna. Erzo rine višji naprej bolj desno čez vrh, z Jasno sva bolj levo stran nad grebenom. Pa me (naju) samo požira, da ne moreš verjet (1,5 do 3,5).

Jasna se spravi okoli prvega skalnatega raza z vrha Čavna in mi izgine, jaz sem 100m nižje in se s 5-15 pomikam naprej še malo bolj v levo, da pridem okoli. Ko sem na 800, se mi zdi, da se mi drevesa spodaj bližajo hitreje, kot pa raz, okoli katerega moram (in za katerim pričakujem dviganje ?!)…

In odvijem v levo stran od pobočja… in ni več dilem, saj se po zavoju s 50+ odpeljem proti dolini.

Ko pospravljam, z zavistjo opazujem padala, ki se v višavah preganjajo sem in tja med Lijakom in Čavnom.

Ko v Ajdovščini štopam proti LJU, pa moram gledati še vso množico tistih nad Kovkom, ki se jim pridružujejo tudi oni, ki prihajajo z Lijaka (seveda so med njimi tudi naši s Čavna).

Še vizualizacije

Sem najprej mislil, da sem bil najnižji, ko sem se predal, pa potem doma po trackih vidim, da je Milan še nekaj m nižji zrinil okoli tega mojega nesojenega raza. Da ne omenjam Mega, ki je s Kovka priletel naokoli in pod Kucljem in Čavnom hodil praktično po drevju…